Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Nasprotna tožba po zakonu o pravdnem postopku
Tadej Pauman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem se osredotočil na celotno predstavitev instituta nasprotne tožbe, ki ga ureja zakon o pravdnem postopku. Najprej sem predstavil procesna dejanja toženca, med katera spada tudi nasprotna tožba. Na kratko sem povzel preostale možnosti, ki jih tožena stranka lahko uporabi kot obrambno sredstvo proti tožniku. Brani se lahko z materialnimi, procesnimi in pobotnimi ugovori ali pa v pravdi sploh ne sodeluje ter prizna dejstva oziroma pripozna tožbeni zahtevek. Bistvo vsebinskega dela v jedru tožbe predstavljajo pogoji, ki jih mora izpolnjevati tožena stranka, da iz obrambe preide v nasprotni napad. Izpolnjevati mora pogoje, zahtevka iz nasprotne in samostojne tožbe morata biti v medsebojni zvezi, lahko se med seboj pobotata, če gre za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločba o tožbenem zahtevku in hkrati predpisana enaka vrsta postopka in enaka stvarna pristojnost sodišča, ki odloča o obeh zahtevkih. Institut nasprotne tožbe utrjuje načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, saj strankam ponuja možnost, da rešijo sporna razmerja v enem postopku. Če na kratko povzamem ključne ugotovitve, ki sem jih spoznal med pisanjem diplomskega dela, lahko trdim, da je nasprotna tožba samostojna tožba stranke, ki je tožena, saj se glede vsebine in preostalih vprašanj uporabljajo identična pravila kot za tožbo. Ko pogoji za uveljavljanje nasprotne tožbe niso podani v zadostni meri, je sodišče ne zavrne, ampak šteje za samostojno tožbo in obravnava v novem postopku. Poudariti moram, da vložitev nasprotne tožbe ni le dolžnost, ampak pravica toženca. Praktičen pomen nasprotne tožbe je, da imajo nekatera obrambna dejanja toženca učinek le v konkretni zadevi, z nasprotno tožbo pa si toženec lahko zagotovi pravnomočno odločitev sodišča.
Keywords: procesna dejanja toženca, nasprotna tožba, medsebojna zveza, pobotanje, predhodno vprašanje, načelo ekonomičnosti, učinek pravnomočnosti
Published in DKUM: 10.05.2016; Views: 4154; Downloads: 659
Full text (843,88 KB)

PRAVNI VIDIKI MANDATORNE MULTILATERALNE KOMPENZACIJE
Gregor Danko, 2011, master's thesis

Abstract: Sveženj zakonodajnih ukrepov, za preprečevanje zamud pri plačilih, je obogatil slovenski pravni red z institutom obveznega večstranskega pobotanja (mandatorna multilateralna kompenzacija), kakršnega sicer ni zaslediti v širšem evropskem prostoru. Omenjeni institut temelji na ideji obligacijskopravnega instituta pobotanja, torej sočasnega prenehanja vzajemnih denarnih obveznosti pogodbenih strank, ki je zaradi svojih prednosti nepogrešljivega pomena med drugim tudi v okviru insolvenčnih postopkov, v novejšem času pa tudi na področju ureditve preprečevanja zamud pri plačilih. Glede na materialnopravni temelj, ki je izhodišče pravnega okvirja oz. normiranja obveznega večstranskega pobotanja, avtor izhaja iz temeljnih splošnih načel obligacijskega prava, na podlagi katerih obravnava institut pobotanja. Znotraj nadaljnje poglobljene obravnave veljavne ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja so obravnavane tudi posebne oblike instituta pobotanja, kakor so urejene v okviru drugih pravnih področij, prav tako tesno povezanimi s cilji politike preprečevanja zamud pri plačilih. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem pogojev za pobotanje in izjemam od pogoja vzajemnosti po Obligacijskem zakoniku v razmerju do ureditve po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, kakor tudi vprašanjem posredne vzajemnosti kot lex specialis pogoja po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in njenim pravnim posledicam, problematiki odškodninske odgovornosti in neupravičene obogatitve, teku obresti, pravnim možnostim izpodbijanja večstranskega pobota v stečajnem postopku, problematiki cesije v zavarovanje in pobotanju nedolga. Avtor zaključuje obravnavo posameznih vprašanj ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja s kritičnim vrednotenjem posameznih pravnih učinkov, ki so posledica neusklajene pravne ureditve instituta obveznega večstranskega pobota s pravnim sistemom kot celote, svoje ugotovitve pa povezuje v zaokroženo celoto.
Keywords: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, obvezno večstransko pobotanje, obligacijsko pravo
Published in DKUM: 19.04.2012; Views: 2854; Downloads: 318
Full text (2,79 MB)

Search done in 0.06 sec.