| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001-2011 : magistrsko delo
Tadej Fischinger, 2013, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) se je v letu 2011 zgodilo 12.154 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 20 smrtnih. V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu EU) vsako leto zabeležijo približno 5 milijonov nezgod pri delu, od tega se smrtno pri delu ponesreči okoli 8.700 delavcev (Nezgode pri delu v obdobju 2008 – 2011 s poudarkom na letu 2011, 2011). Še višje pa je število delavcev, ki zbolijo za boleznimi, povezanimi z delom. Oceniti pa je mogoče s tem povezane gospodarske stroške, ki znašajo okoli 490 milijard € letno, kar predstavlja več kot polovico sedanjih stroškov za sklad pomoči EU za rešitev finančne krize (Nova kampanja »Zdravo delovno okolje« poziva delodajalce in delavce k sodelovanju, 2012). Po nekaterih ocenah v RS zaradi neustrezne varnosti in zdravja pri delu izgubimo od 1,8 do 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu BDP) ali od 525 do 875 milijonov € na leto. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) pa škoda zaradi nezgod pri delu v RS znaša približno 3,4 odstotka BDP (Bertoncelj Popit, 2011). Tako kot v ostalih delovnih organizacijah v RS tudi v Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ) prihaja do nezgod pri delu. V MNZ se zgodi med 40 in 90 nezgod pri delu na 1000 zaposlenih (Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ – tretja delna revizija, 2010), kar presega dolgoletno povprečje nezgod pri delu v RS, ki znaša približno 32 poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Kofol Bric, 2007). Organa v sestavi sta Policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve. Največ nezgod pri delu se zgodi v policiji, ker je opravljanje dela policistov izredno tvegano in tudi zelo specifično. Največ zaposlenih v MNZ je v njegovem organu v sestavi v policiji. Na podlagi evidenc o nezgodah pri delu, ki jih je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan voditi delodajalec, v tem primeru MNZ, smo ugotovili, da se največ nezgod pri delu zgodi med samim opravljanjem dela, manj se jih zgodi na poti na delo in na poti z dela, posledice poškodb pri delu so v večini lahke telesne poškodbe. Ugotovili smo tudi, da po številu poškodb pri delu izstopajo štiri dejavnosti, pri katerih prihaja do poškodb pri delu. V magistrskem delu smo proučevali možnosti za zmanjšanje števila nezgod pri delu in s tem povezanih stroškov ter na koncu podali nekaj predlogov.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, poškodbe pri delu, nezgode pri delu, Ministrstvo za notranje zadeve, analize, magistrska dela
Published: 06.01.2014; Views: 909; Downloads: 183
.pdf Full text (2,32 MB)

4.
Proces varstva pri delu kot osnova preprečevanja poškodb pri delu v gradbeništvu
Damjanca Hrastnik, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev je ena temeljnih obveznosti delodajalca, ki jih določajo pravni predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu se preprečujejo nezgode in odpravljajo vzroki poškodb. V diplomskem delu bomo predstavili, kako se zagotavlja varstvo pri delu v gradbeni dejavnosti. Navedli bomo dolžnosti delodajalcev – zagotavljanje usposabljanja za delo, ki ga opravljajo delavci, zagotavljanje brezhibne delovne opreme in ustrezne osebne varovalne opreme. Prav tako bomo opredelili tudi dolžnosti delavcev, ki morajo dosledno upoštevati predpise in navodila za varno izvajanje del. V gradbeni panogi se je nemogoče izogniti delu na višini, pri katerem lahko hitro pride do nezgode. Zato se bomo osredotočili na varno izvajanje dela na različnih vrstah odrov in lestvah.
Keywords: varstvo in zdravje pri delu, osebna varovalna oprema, tveganje, poškodbe pri delu
Published: 23.01.2015; Views: 631; Downloads: 121
.pdf Full text (741,45 KB)

5.
Trendi in poslovne koristi na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu
Janja Krajnčič, 2015, master's thesis

Abstract: Varnost pri delu zaseda poseben prostor v vsaki korporaciji, javnem podjetju, poslovnem sistemu, državni instituciji, civilni družbi in pri posamezniku. Z varnostjo pri delu in zdravim delovnim okoljem se nevede srečujemo vsak dan, na vsakem delovnem mestu. Varnost pri delu se prične pri posamezniku. Posameznik je tisti, ki mora ponotranjiti vrednoto varnosti. Če posameznik poskrbi zase (ima interes), potem ne ogroža drugih delavcev na delovnem mestu. Zagotovo pa moramo pri tem izpostaviti tudi delodajalca, ki je dolžan poskrbeti (zakonsko, moralno, ekonomsko) za varno in zdravo delovno okolje. Glede na to, da ves svet postaja velika ekonomska korporacija, bi se delodajalci morali še toliko bolj zavedati prednosti ter koristi izvajanja varnosti pri delu. Za uspešnim podjetjem vedno stoji dobro organizirana varnost. Ali preprosteje, varno podjetje je uspešno podjetje.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, pravna ureditev, ocena tveganja, poškodbe pri delu, delodajalci, delavci, usposabljanje, statistični podatki, magistrska dela
Published: 02.09.2015; Views: 1096; Downloads: 211
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
Poškodbe policistov - ukrepi za zmanjšanje
Benjamin Lah, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali s problematiko poškodb policistov pri delu oziroma z njihovimi razlogi za nastanek le teh. Glavni namen diplomskega dela je poiskati rešitve, kako omejiti oziroma zmanjšati poškodbe policistov na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo ugotovili, da je bilo v letih 2005 in 2006 skupaj 531 žrtev policistov, od tega 514 oziroma 96,8 % moških in 17 oziroma 3,2 % žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev (Krope, 2012). Večino poškodb pri policistih predstavljajo lahke telesne poškodbe. V analiziranih letih (2012 - 2014) so lahke telesne poškodbe predstavljale več kot 73 % vseh poškodb. Leta 2012 in 2013 so le te predstavljale več kot 80 % posledično je bil delež odrgnin, prask in drugih manjših poškodb, manjši od 20 %. V opazovanih letih sta bili dve hudi telesni poškodbi, in sicer ena v letu 2011 in ena v letu 2012. V letu 2013 in 2014 policisti v delovnem procesu niso bili hudo poškodovani. Prav tako med leti 2011 in 2014 ni bilo posebno hudih telesnih poškodb. Žal pa je bila leta 2014 ena smrtna žrtev. Ob opravljanju svoje dolžnosti je bil namreč ustreljen en policist, ki je v bolnišnici podlegel poškodbam (Poročilo 2012 - 2015). Za preprečevanje nesreč in poškodb pri delu je najpomembneje poznati vzroke za njihov nastanek in odpravljanje teh vzrokov. Če poznamo vzrok za nastanek poškodbe pri delu, ga lahko začnemo z ustreznimi ukrepi tudi odpravljati. Ukrepi so lahko preventivni (usmerjeni na odpravo potencialnih vzrokov) ali korektivi (usmerjeni na odpravljanje že obstoječih vzrokov).
Keywords: policija, policijsko delo, poškodbe pri delu, preprečevanje, varnost in zdravje pri delu, diplomske naloge
Published: 26.10.2016; Views: 977; Downloads: 39
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica