| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 115
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prevencija najpogostejših poškodb in bolečin, ki se pojavljajo pri zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Pranjič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012). Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo. Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov. Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Keywords: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.02.2024; Views: 152; Downloads: 60
.pdf Full text (754,04 KB)

2.
Poškodbe povezane z eksplozijami
Sandra Perdija, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poškodbe, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti eksplozivu ali tako imenovane blast poškodbe, so kompleksen tip fizične travme, ki so rezultat direktne ali indirektne izpostavitve eksplozivu. Taksonomija loči blast poškodbe v pet skupin poškodb – primarne, sekundarne, terciarne, kvartarne in kvintarne poškodbe. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne poškodbe nastanejo zaradi eksplozij. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL ter Medline. Rezultati: Od vseh 63 zadetkov smo v analizo vključili 8 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da eksplozije lahko povzročijo številne poškodbe, ki vplivajo na različne telesne sistem in organe. Blastne poškodbe so lahko izjemno raznolike in resne vključno z notranjimi krvavitvami, poškodbami možganov, pljučnimi poškodbami, poškodbami obraza in okončin ter številnimi drugimi. Razprava in sklep: Blastne poškodbe predstavljajo pomemben medicinski izziv, saj lahko prizadenejo različne telesne sisteme in organe. Raziskave in razumevanje mehanizmov blastnih poškodb je ključnega pomena za izboljšanje diagnostike, zdravljenje in rehabilitacijo prizadetih posameznikov. Čeprav so eksplozije v vojaških konfliktih pogost vzrok blastnih poškodb, je treba opozoriti, da se takšne poškodbe lahko pojavijo tudi v vsakdanjem življenju. Prav tako je pomembno poznavanje blastnih poškodb zdravstvenih delavcev, da lahko primerno triažirajo ter obravnavajo posamezne poškodbe. Predvsem je pomembno poznavanje algoritma ABCDE.
Keywords: poškodbe, eksplozija, blast val
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 156; Downloads: 39
.pdf Full text (2,15 MB)

3.
Epidemiologija travmatskih poškodb možganov
Kevin Laufer, Karina Petek, 2023, final research report

Keywords: travmatske poškodbe možganov, epidemiologija, nevrotravmatologija, koronavirus
Published in DKUM: 04.01.2024; Views: 160; Downloads: 7
.pdf Full text (2,01 MB)

4.
Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kolenc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo. Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Keywords: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 377; Downloads: 72
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Ozaveščanje in izobraževanje na področju preventivne vadbe v izogib poškodbam pripadnikov Specialne enote policije
Bojan Jakac, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu.
Keywords: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 358; Downloads: 44
.pdf Full text (12,33 MB)

6.
Vpliv tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačih
Matevž Planko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv tekaške obutve pri poškodbah spodnjih udov pri tekačih. Delo temelji na rezultatih ankete, s katero smo pridobili podatke tekačev različnih starostnih skupin, obeh spolov in izkušenj povezanih s tekom. Z obdelavo odgovorov, ki so nam jih podali tekači, smo pridobili podlago za analizo vpliva tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačih. Obenem delo preučuje razloge, zaradi katerih do poškodb pride, do katerih poškodb najpogosteje pride in katera tekaška obutev na to najbolj vpliva. Rezultati, zbrani iz ankete in podatkov, so ključni za preučitev posledic, ki jih ima tekaška obutev na poškodbe, ki se zgodijo med to športno aktivnostjo. Raziskava je pokazala, da tekaška obutev vpliva na nastanek poškodb pri tekačih. Prav tako je pokazala, s katerimi tekaškimi poškodbami se tekači srečujejo, in kaj je nanje vplivalo, hkrati pa nam je podala informacijo, da se tekači odločajo za tekaško obutev, ki bi možnost nastanka poškodb zmanjšala.
Keywords: poškodbe pri tekačih, tekaška obutev, vpliv tekaške obutve na poškodbe
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 394; Downloads: 24
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Vpliv talnega gretja na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerskih piščancev : diplomsko delo
Matic Levanič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ogrevanje hleva s talnim gretjem vpliva na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerjev. V raziskavo smo vključili hlev s in hlev brez talnega gretja pri istem nastilju – lesnih oblancih. Meritve smo izvajali enkrat tedensko 35 dni. Pred poskusom smo si v obeh hlevih zamislili 6 merilnih mest v velikosti 4 m2, ki so skozi poskus ostala nespremenjena. Mesta so si bila med seboj ter od krmilnikov/napajalnikov isto oddaljena. V meritvah smo od brojlerjev pridobili podatke telesne mase in ocenili poškodbe nog. Zanimalo nas je tudi stanje v hlevu, zato smo beležili še temperaturo ozračja, nastilja ter delež vlage v zraku. Ugotovili smo, da pri povprečni doseženi masi med hlevoma ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik, so se pa statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike v telesni masi pojavile glede na teden reje. Po ocenitvi nastilja smo prišli do ugotovitve, da se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta pri dveh ocenah (ocena 1 in ocena 4). Povprečne temperature nastilja in ozračja v hlevih si med seboj niso bile statistično značilno (P > 0,05) različne, statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike pa smo lahko beležili pri tedenskih meritvah. Povprečni odstotek vlage je bil po zaključku poskusa višji v starejšem hlevu, med hlevoma pa le v enem tednu reje ni bilo statistično značilnih (P > 0,05) razlik. V vseh tednih reje se pri obeh hlevih prisotnost poškodb nog ni zaznala.
Keywords: brojlerski piščanci, talno gretje, prirast, poškodbe nog in stopal, nastilj
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 435; Downloads: 44
.pdf Full text (1,62 MB)

8.
Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad : magistrsko delo
Nuša Mernik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava sanacijo in površinsko zaščito armiranobetonske fasade skladiščnega objekta Hmezad v Žalcu. Prvi del je posvečen armiranemu betonu ter vzrokih za njegovo propadanje in pregledu trenutnih slovenskih regulativov s področja sanacije objektov. V drugem delu je opisano stanje armiranobetonske fasade objekta pred sanacijo in površinsko zaščito ter analiza in opis najpogostejših poškodb ter ugotovitev vzrokov za njihov nastanek. Opisan je predviden postopek sanacije in površinske zaščite ter sam potek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ki je potekala v drugi polovici leta 2019. V zaključku je podana ocena uspešnosti projekta na podlagi ponovnega pregleda objekta aprila leta 2021
Keywords: gradbeništvo, vzroki propadanja betona, vzroki propadanja armature, sanacija armiranega betona, korozija betona, korozija armature, poškodbe armiranobetonske fasade, postopek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ocena uspešnosti sanacije
Published in DKUM: 17.01.2022; Views: 811; Downloads: 71
.pdf Full text (10,31 MB)

9.
Ergonomske obremenitve članov negovalnega tima pri institucionalnem varstvu starostnikov
Zorica Fugina, 2021, undergraduate thesis

Abstract: UVOD: V zaključnem delu smo predstavili nekatere vidike fizičnih obremenitev negovalnega kadra v domu starostnikov. Opisali smo vrste obremenitev ter njihove posledice. Predstavili smo ponavljajoče gibe, nepravilne prisilne drže negovalnega osebja in težave, ki jih povzročajo na kostno mišičnem sistemu ter organizacijo dela v negovalnem timu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti ali ima osebje v negovalnem timu na zdravju negativne pokazatelje, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. METODE: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med negovalnim osebjem v domu starostnikov v Mariboru. Vzorec je zajemal dvainsedemdeset zaposlenih v negovalnem timu. REZULTATI: V raziskavi smo se osredotočili na ergonomske obremenitve pri izvajanju negovalnih intervencij. Ugotovili smo, da za člane negovalnega tima največjo fizično obremenitev predstavlja dvigovanje, premikanje, potiskanje, bremen nad 5 kg. Druga najtežja fizična obremenitev pa je premeščanje oskrbovancev s postelje na invalidski voziček, sledi pa premikanje po postelji navzgor. Več kot polovica anketirancev je prvič čutilo bolečine v hrbtenici med 3 in 10 leti opravljenega dela. RAZPRAVA IN SKLEP: Neupoštevanje ergonomskih načel pri izvajanju negovalnih intervencij s premalo negovalnega osebja lahko privede do fizičnih okvar in poškodb kostno-mišičnega sistema, predvsem hrbtenice, in s tem do preobremenjenosti, obolevnosti in celo invalidnosti. Potrebno je izobraževanje osebja v negovalnem timu in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za varen transfer ter ustrezna organizacija in kakovost kadrovskih zmogljivosti.
Keywords: Zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, dvigovanje težkih bremen, poklicne poškodbe.
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 995; Downloads: 77
.pdf Full text (1,07 MB)

10.
Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matevž Lipovšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Keywords: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 1030; Downloads: 73
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 1.59 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica