| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
UPORABA PLINSKEGA MOTORJA V KOGENERACIJSKE NAMENE
Uroš Pinter, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Plinski motor, ki se uporablja kot kogenerator, namenjen za proizvodnjo elektrike in toplote, je uporabljen v trigeneracijske namene. Trigeneracija predstavlja soproizvodnja toplote, hladu in elektrike. Sistem je zasnovan za potrebe trgovskega centra. Predstavljena je zasnova proizvodnje toplote, hladu in elektrike ter delovanje komponent sistema. Poseben poudarek je na predstavitvi kogeneratorja, njegovih komponent ter izračunu izkoristka kogeneratorja pri različnih obremenitvah. Rezultati meritev, ki so bili izvedeni pri vgrajenem kogeneratorju, nam predstavljajo izhodišče za energetsko in ekonomsko optimiranje delovanja objekta. Meritve in testiranje plinskega motorja so nam pokazala dejansko obnašanje glede na tovarniške parametre.
Keywords: kogeneracija, plinski motor, izkoristek
Published: 05.01.2010; Views: 2320; Downloads: 501
.pdf Full text (3,56 MB)

4.
FIZIKALNO MODELIRANJE WANKLOVEGA MOTORJA
Marta Pliberšek, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je prikazana podrobna preučitev wanklovega motorja, ter možnosti za konstrukcijsko variiranje vplivnih parametrov, s katerimi lahko vplivamo na njegovo delovanje z različnih vidikov, kot so učinkovitost, zanesljivost, vpliv na okolje, ipd. V ta namen je bilo potrebno najprej definirati glavno funkcijo sistema, jo razčleniti v funkcijsko strukturo ter posameznim delnim funkcijam poiskati ustrezne primarne in alternativne fizikalne principe, iz katerih izhajajo vplivni parametri sistema, njihove medsebojne odvisnosti in možnosti za variiranje.
Keywords: reakcijski motorji, batni motorji, wanklov motor, plinski zakon, Ottov krožni proces
Published: 01.10.2010; Views: 2375; Downloads: 348
.pdf Full text (1,83 MB)

5.
Izbira najprimernejšega hladiva enostopenjske ali dvostopenjske visokotemperaturne toplotne črpalke
Simon Ceglar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Energetske in ekološke krize ter omejenost zalog fosilnih goriv so pripeljale do svetovnega trenda iskanja obnovljivih virov energije, pri čemer je geotermalna energija ena najpomembnejših. Hkrati pa nas k temu zavezujejo tudi evropske direktive, ki smo jih sprejeli v obliki novega Energetskega zakona (EZ-1), z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju trajnostnega razvoja. Namen diplomske naloge je preučiti možnost uporabe visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki bi se uporabljale za visokotemperaturno ogrevanje večjega števila uporabnikov. Visokotemperaturne toplotne črpalke tip voda-voda, bi kot nizkotemperaturni vir izkoriščale geotermalno energijo, lahko pa tudi kak drug neizkoriščen toplotni vir, z zadostno kapaciteto in konstantnim tokom. Za naš primer smo uporabili kogeneracijo visokotemperaturne toplotne črpalke s plinskim motorjem, ki ustvarja dodatno toploto in električno energijo, s katero pokrivamo svoje potrebe, višek električne energije pa prodajamo distribucijskemu omrežju v cilju znižanja proizvodnih stroškov. Cilj diplomske naloge je z teoretičnimi izračuni priti do čim boljšega grelnega števila ob uporabi različnih hladil, visokotemperaturnih toplotnih črpalk, spreminjanju vhodnih parametrov glede na vzporedno ali zaporedno vezavo visokotemperaturnih toplotnih črpalk. Opazili smo, da je zaporedna vezava toplotnih črpalk, ob postopnem vključevanju posameznih črpalk najprimernejša, saj tako z izbiro ustreznih visokotemperaturnih toplotnih črpalk ohranjamo najvišje možno grelno število pri vsaki stopnji, ob najnižji porabi električne energije in obratovalnih stroškov.
Keywords: toplotna omrežja, visokotemperaturne toplotne črpalke, grelno število, hladila, geotermalna energija, kogeneracija, plinski motor
Published: 26.04.2016; Views: 647; Downloads: 59
.pdf Full text (1,41 MB)

6.
Energetska izraba biomase s soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) na osnovi organskega rankinovega krožnega procesa (ORC)
Andrej Orel, 2016, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju temelji proizvodnja naše najžlahtnejše koristne energije − elektrike približno dve tretjini na fosilnih gorivih, kar predstavlja resen okoljski problem s trendom naraščanja. V magistrskem delu so predstavljeni alternativni procesi na osnovi organskega Rankinovega krožnega procesa (ORC), ki v osnovi izvira iz klasičnega Rankinovega vodno-parnega procesa. Prikazane so implementacije ORC tehnologije z različnimi obnovljivimi viri energije (solarna, geotermalna energija, biomasa) ter izraba odvečne toplote. Osredotočili smo se na evropsko tržišče proizvajalcev ORC naprav in energetsko politiko posameznih držav glede ORC tehnologije. Pri izbiri delovnega medija smo obravnavali medije, ki so primerni za energetsko izrabo biomase in za višji temperaturni nivo nad 300 °C. Pri različnih temperaturnih nivojih in za različne vire pridejo v poštev različni ekspanzijski stroji. Opisali smo turbine in volumetrične stroje, ki so poznani iz hladilne tehnike. Različne tehnike zgorevanja in uplinjanja biomase omogočajo njeno vsestransko uporabo ob učinkovitem čiščenju produktov zgorevanja oziroma uplinjanja. V sklepnem delu je izdelan koncept uplinjanja biomase z ORC procesom in hlajenjem proizvedenega sinteznega plina v toplotnih prenosnikih z naprednim sistemom čiščenja. Proizvedeni sintezni plin pa smo koristno uporabili na plinskih motorjih, ki proizvajajo električno energijo in vročo vodo.
Keywords: ORC proces, organski Rankinov proces, ORC naprava, vodno-parni krožni proces, biomasa, sintezni plin, delovni medij, OMTS, ekspanzijski stroj, kurišče, uplinjanje, uplinjevalna naprava, čiščenje dimnih plinov, čiščenje sinteznega plina, toplotni prenosniki, hlajenje sinteznega plina, plinski motor
Published: 06.06.2016; Views: 547; Downloads: 57
.pdf Full text (5,72 MB)

7.
IZKORIŠČANJE NIZKOTEMPERATURNIH VIROV ENERGIJE PLINSKIH KOGENERACIJSKIH MOTORJEV
Andrej Caf, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja izvirno in inovativno tehnično rešitev izkoriščanja nizkotemperaturnih virov energije kogeneracijskih plinskih batnih motorjev vgrajenih v sistem daljinskega ogrevanja. Rešitev je primerna za sisteme, kjer se za proizvodnjo toplote uporabljajo batni motorji na pogon s plinastim gorivom za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Kogeneracijska naprava s plinskim batnim motorjem omogoča istočasno proizvodnjo toplote in elektrike v eni enoti. Pri tem naprava pretvori kemijsko vezano energijo goriva v mehansko z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem, ki preko reduktorja poganja generator, ki proizvaja električno energijo. Pri kogeneracijskem procesu nastaja visokotemperaturna toplota, katera se uporabi za visokotemperaturno ogrevanje in nizkotemperaturna odpadna toplota, ki se preko hladilnega sistema in izpušnega sistema odvaja v okolje. Pri delovanju kogeneracijskega postroja nastala nizkotemperaturna toplota se lahko dodatno izrabi z uporabo visokotemperaturne toplotne črpalke in po potrebi dvigne tudi na 85C, kar omogoča visokotemperaturni režim ogrevanja poslovnih objektov, daljinskega ogrevanja ali v industrijskih procesih. Za prikaz učinkovitosti izrabe nizkotemperaturnih virov kogeneracijskega postroja bo izveden tudi ekonomski izračun, s katerim se dokazuje učinkovitost in smiselnost vključevanja visokotemperaturne toplotne črpalke v nove, ali obstoječe sisteme sočasne proizvodnje toplote in električne energije z batnimi plinskimi motorji.
Keywords: obnovljivi viri energije, kogeneracijski plinski motor, visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, ekonomska analiza
Published: 17.10.2016; Views: 576; Downloads: 56
.pdf Full text (4,63 MB)

8.
Elektronski vžigalni modul za plinske motorje
Mario Kaurin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo na podlagi ideje o optimizaciji enote za sočasno proizvodnjo toplote in električne eneergije s Toyotinim 4 valjnim plinskim motorjem, ki je v osnovi opremljen z mehanskim razdelilnikom vžiga. Današnji sodobni motorji zaradi zahtev po učinkovistosti in zmanjševanju izpustov škodljivih snovi pri izgorevanju zahtevajo zraven pravilnega razmerja zmesi gorivo – zrak tudi optimalen čas vžiga na vžigalni svečki za popolno izgorevanje v delovnem taktu motorja. Idejna zasnova modula temelji na obstoječem MIC 500 – elektronskem vžigalnem modulu proizvajalca MOTORTECH GMbH. Elektronski vžigalni modul je tako sestavjen iz vhodno-izhodnih elemntov ter osrednje komponente, to je mikrokrmilnik ATMEL ATmega 328p, in napajalnega vezja. Delo je razdeljeno v dva sklopa. V prevem sklopu je opisano delovanje razdelilnika vžiga in njegovih poglavitnih komponent, podrobneje je opisan MIC 500 vžigalni modul, ki nam je služil kot izhodišče za izdelavo lastnega elektronskega vžigalnega modula. V drugem sklopu se osredotočimo na zasnovo in izvedbo lastnega modula, testiranje v labaratoriju in po uspešnem testiranju še namestitvi na SPTE enoti ter testiranju na le-tej.
Keywords: vžigalni sistem, elektronski modul, plinski motor, mikrokrmilnik
Published: 21.09.2016; Views: 418; Downloads: 32
.pdf Full text (2,74 MB)

9.
Eksergijska primerjava sistemov za daljinsko ogrevanje manjšega naselja
Jernej Motaln, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je narejena teoretična primerjava treh potencialnih možnih sistemov za daljinsko ogrevanje, torej kogeneracija z plinskim batnim motorjem, Strilingovim motorjem ter klasičnim pirolitskim zgorevanjem. Z vidika energijske in eksergijske presoje je narejena pavšalna analiza učinkovitosti posameznega postrojenja. Narejena je primerjava, katere rezultat kaže boljši inženirski vidik.
Keywords: kogeneracija, eksergija, eksergijska presoja, Stirlingov motor, plinski batni motor, pirolitsko zgorevanje
Published: 18.09.2018; Views: 125; Downloads: 17
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica