1. Testiranje herbicidnega učinka biostimulatorja na rastlinski podlagi : magistrsko deloŽan Fuks, 2022, master's thesis Abstract: V poskusu smo testirali herbicidni učinek biostimulatorja na rastlinski podlagi – Stopeco® (organsko gnojilo z rastlinskimi izvlečki) in primerjali učinek različnih odmerkov pripravkov na podlagi snovi glifosat, pelargonske kisline, ocetne kisline in olja agrumov na različnih lokacijah po Sloveniji v vinogradih, sadovnjakih in na njivi, spomladi leta 2022. Namen poskusa je bil dokazati, da lahko uporaba pripravka Stopeco® služi kot ena izmed alternativnih metod zatiranja plevelov. Testiranje herbicidnega učinka smo izvedli v dveh stopnjah. V prvi aplikaciji smo uporabili nižje odmerke pripravka Stopeco® in ugotovili statistično manjšo učinkovitost od pripravka na podlagi snovi glifosat ter na obravnavanjih z višjimi odmerki dobili statistično višjo ali enako učinkovitost od ostalih obravnavanih alternativnih pripravkov. Herbicidni učinek pripravka Stopeco® se je pri številnih testiranih plevelih gibal od 15 do 50 % na celotni plevelni populaciji posameznega obravnavanja. V drugi aplikaciji pa smo testirali višje odmerke pripravka Stopeco® in dobili rezultate skupne učinkovitosti zatiranja plevelov med 60 in 90 %, kar se lahko skorajda primerja z učinkovitostjo pripravka na podlagi snovi glifosat. Herbicidni učinek biostimulatorja Stopeco® je višji pri večjih odmerkih in učinkovitost zatiranja je boljša na širokolistne plevele kot na ozkolistne plevele. Glede na rezultate, uporaba pripravka Stopeco® predstavlja eno izmed potencialnih alternativnih možnosti zatiranja plevelov.
Keywords: herbicidni učinek, biostimulator, Stopeco®, pleveli, herbicidi
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 769; Downloads: 112
 Full text (2,68 MB) |
2. Analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevkih buč (Cucurbita pepo L.)Matic Leben, 2020, master's thesis Abstract: V sezoni 2018 je bil narejen poljski poskus, katerega namen je bila analiza možnosti
zatiranja pelinolistne ambrozije v posevku oljnih buč (hibrida 'GL Sonne' in 'GL
Rustikal') z aktivno snovjo halosulfuron–metil in analiza vpliva herbicida na rast in
razvoj oljnih buč ter pridelka bučnih semen. Prav tako smo na oljnih bučah preučili
vpliv dodanega sredstva za krepitev rasti z aktivno snovjo 24R-epibrasinolid na
zmanjševanje poškodb, povzročenih od herbicida. Aktivna snov halosulfuron-metil je v
primerjavi s kontrolo v vseh apliciranih odmerkih statistično značilno znižala število
rastlin pelinolistne ambrozije. Aktivna snov je sicer povzročila začetno fitotoksičnost na
oljnih bučah, ki pa so jo te skozi rastno dobo popolnoma sanirale in zaradi
fitotoksičnosti ni bilo zmanjšanega pridelka. Ugotovili smo, da sredstvo za krepitev
rastlin statistično značilno znižuje stopnjo poškodb na oljnih bučah, povzročenih zaradi
herbicida, vendar je učinek sredstva opazen pri obravnavanjih z višjimi odmerki
herbicida. Prav tako preučevana aktivna snov ne vpliva značilno na pridelek svežih in
posušenih bučnih semen, saj se nobeno obravnavanje statistično značilno ne razlikuje
od plevelov prostih kontrol, kjer nismo uporabili herbicida.
Keywords: Oljne buče, herbicid, ambrozija, zatiranje, pleveli
Published in DKUM: 04.01.2021; Views: 1178; Downloads: 145
Full text (8,87 MB) |
3. Testiranje pridelave sladkorne pese po sistemu »conviso« odporne na herbicida foramsulfuron in tienkarbazon-metilAna Košir, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v poljskem poskusu izvedli raziskavo novega sistema zatiranja plevelov Conviso® v posevku sladkorne pese. Primerjali smo standardne škropilne programe, ki temeljijo na snoveh desmedifan, fenmedifam, etofumesat, lenacil in fluazifip-p-butil s Conviso® sistemom (aplikacija snovi teinkarbazon-metil in foramsulfuron). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je zatiranje plevelov po sistemu Conviso® bolj učinkovito od uporabe običajno dostopnih herbicidov, ki temeljijo na snoveh fenmedifam, desmedifamn, etofumenst, lenacil in fluazifip-p-butil. Prav tako pa je pridelek korenov in sladkorja na hektar pri sistemu Conviso® značilno višji kot pri sistemu zatiranja plevelov v standardnem programu.
Keywords: sladkorna pesa, Conviso sistem, pleveli, formasulfuron, tienkarbazon-metil
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 699; Downloads: 63
Full text (600,27 KB) |
4. Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmeljaAndrej Simončič, scientific monograph Abstract: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Keywords: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 974; Downloads: 128
 Link to file
This document has many files! More... |
5. Učinkovitost herbicidov za zatiranje invazivnih plevelov v koruziNejc Hrastnik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 je bil izveden poljski poizkus, v katerem se je analizirala učinkovitost herbicidov za zatiranje 25 vrst invazivnih plevelov v posevku koruze. Testirani herbicidi so vsebovali aktivne snovi: tembotrion, tienkarbazon, mezotrion, izoksaflutol, pendimetalin, metolaklor in terbutilazin. Invazivne plevelne vrste, ki so bile posejane v medvrstni prostor koruze, so bile nabrane na območju celotne Slovenije. Učinkovitost herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 13 in BBCH 15). Večina testiranih herbicidov je pri večini plevelov dosegla učinkovitost v razponu med 60 in 95 %. Stopnja učinkovitosti herbicidov je imela statistično značilen učinek na pridelek koruze.
Keywords: koruza, herbicidi, invazivni pleveli, učinkovitost
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1249; Downloads: 132
Full text (1,15 MB) |
6. Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)Tilen Gutman, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Keywords: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 1484; Downloads: 92
Full text (1,26 MB) |
7. Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orionGregor Krajnc, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Keywords: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Published in DKUM: 29.09.2017; Views: 1816; Downloads: 199
Full text (4,96 MB) |
8. Vpliv prekrivnih rastlin na rast plevelov v posevku oljnih buč (Cucurbita pepo L. convar, citrullina (L) Greb. var. styriaca Greb.)David Šket, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Prekrivne rastline so ena izmed možnosti omejevanja rasti plevelov v posevkih. V letu 2015 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru izvedli poljski poskus z različnimi prezimnimi podsevi in z oljno bučo kot glavno rastlino. Namen raziskave je v integriranem pridelovalnem sistemu preučiti vplive različnih prekrivnih rastlin na rast plevelov in pridelek bučnic. V poskus so bile vključene naslednje prezimne prekrivne rastline: ječmen (J), inkarnatka (I) in grašica (G), ki smo jih v maju, pred setvijo buč, povaljali z valjarjem rastlinske odeje (Roller Crimper) in belo deteljo (BD), ki smo jo sejali 21 dni po setvi buč. Rezultate rasti in razvoja plevelov smo primerjali z obravnavanjem brez podseva in glavne rastline (KON). Z analizo rezultatov lahko potrdimo, da prekrivne rastline (PR) statistično značilno vplivajo na zmanjševanje rasti plevelov in s tem na pridelek bučnic. Podsev ozimnega ječmena (J) najučinkoviteje omejuje rast plevelov, vendar ima tudi statistično značilen vpliv na manjši pridelek bučnic. Obravnavanji I in G učinkovito zavirata rast plevelov do razvojne faze oljnih buč BBCH 700. Intenzivna rast plevelov na I in G v poznejših razvojnih fazah ima statistično značilen vpliv na nižji pridelek bučnic v primerjavi z IPL in BD, ki imata statistično značilno najvišji pridelek bučnic; (IPL 979,4 kg na ha1 in BD 925,0 kg na ha1). Sklepamo lahko, da najbolje razplevelijo posevek buč ječmen, inkarnatka in na to grašica.
Keywords: prekrivne rastline, pleveli, valjar rastlinske odeje, oljne buče
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1926; Downloads: 184
Full text (943,78 KB) |
9. PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZEEvelina Leskovar Smole, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Keywords: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1836; Downloads: 181
Full text (1,08 MB) |
10. Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebuleTadej Iršič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Keywords: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1923; Downloads: 291
Full text (1,87 MB) |
