1. Selektivno zaznavanje in odstranjevanje plevelaUrban Kenda, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo spoznali robota Farmbeast, različne pristope k škropljenju, osnovne principe iz področja strojnega vida in uporabo robotskega operacijskega sistema. Na podlagi novopridobljenega znanja smo ustvarili sistem, ki je s strojnim vidom sposoben ločevati plevel med ozko- in širokolistnim plevelom. Rezultat prepoznave pa predstavlja vhodni podatek za novo razvito orodje, s katerim je omogočeno škropljenje z dvema različnima fitofarmacevtskima pripravkoma, glede na vrsto plevela. Za prepoznavo sta bila razvita dva različna algoritma, ki omogočata ločevanje plevela in sta bila testirana na 30 vzorcih. Test je pokazal, da prvi način v 93,3 % uspešno loči ozkolisten plevel in je 53,3 % uspešen pri ločevanju širokolistnega plevela, drugi način pa obe vrsti plevela loči 93,3 % uspešno.
Keywords: plevel, škropljenje, strojni vid
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 990; Downloads: 142
 Full text (3,75 MB) |
2. Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmeljaAndrej Simončič, scientific monograph Abstract: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Keywords: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 973; Downloads: 128
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Vpliv načina oskrbe tal na pojav plevelov in pridelek cvetačeMatic Šofranac, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V zelenjadarstvu so pleveli eden od glavnih vzrokov znižanja pridelka. Zaradi želje po hrani z manj ostanki herbicidov in za potrebe ekološke pridelave se iščejo nove tehnike učinkovitega nekemičnega obvladovanja plevelov. V okviru mednarodnega projekta SoilVeg programa Core Organic smo leta 2016 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor izvedli poljski pokus. Raziskovali smo vpliv dveh vmesnih posevkov (ječmen, inkarnatka), obdelanih na dva načina (valjanje z valjarjem rastlinske odeje 'roller crimperjem', podoravanje), na število, velikost in biomaso plevelov ter pridelek cvetače. Za kontrolo smo imeli parcele brez zastirke in brez vmesnega posevka (ki smo jih okopavali) ter parcele, prekrite s črno tkanino. Število plevelov smo vrednotili trikrat med rastno dobo in dvakrat pred spravilom, biomaso in prekritost parcel pa pred spravilom pridelka. Med rastno dobo smo po vsakem vrednotenju kontrolne in podorane parcele okopali. Število plevelov je bilo na parcelah z vmesnim posevkom za 31–39 % manjše kot v kontroli. Na povaljanih parcelah je bilo število plevelov za 55–62 % manjše od števila ugotovljenega na podoranih in kontrolnih parcelah. Biomasa in velikost plevelov je bila znatno večja (+ 65,7 %) na povaljanih parcelah. Na povaljanih parcelah je bilo manj plevelov, ki pa so bili bujnejši od plevelov na drugih parcelah. Hlevski gnoj ni imel vpliva na pokritost in biomaso plevelov. Pridelek cvetače se na kontrolnih in oranih parcelah ni statistično značilno razlikoval, na povaljanih parcelah je bil do 60 % nižji. Vrsta pokrivne rastline na pridelek ni imela vpliva.
Keywords: plevel, zastirka, rastlina za agroekološke storitve, tehnika obdelave, roller crimper
Published in DKUM: 18.09.2018; Views: 895; Downloads: 92
Full text (1,29 MB) |
4. Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in travKarmen Križan, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Keywords: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Published in DKUM: 25.07.2018; Views: 1206; Downloads: 113
Full text (2,51 MB)
This document has many files! More... |
5. |
6. MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH SOJE (Glycine max (L.)) S HERBICIDI DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČUIris Šenk, 2011, undergraduate thesis Abstract: V poljskem poskusu smo preizkušali delovanje herbicidov za zatiranje plevelov v posevku navadne soje (Glycine max (L.) Merr.). V poskusu je bilo uporabljenih devet različnih herbicidov v različnih kombinacijah. Uporabljeni so bili: Stomp 330 EC (pendimetalin), Dual Gold 960 EC (S-metolaklor), Sencor WG 70 (metribuzin), Afalon (linuron), Harmony 75 WG (tifensulfuron-metil), Focus ultra (cikloksidim), Basagran 600 (bentazon), Plateen WG 41,5 (metribuzin + flufenacet) in Fusilade forte (fluazifop-p-butil). Pokrovnost plevelov v kontroli (neškropljeno) je znašala 94,5 %. V najvišjem deležu (90 %) je bil na neškropljenih poskusnih parcelicah zastopan plevel navadna kostreba (Echinochloa crus-galli). Ostali pleveli so bili zastopani v 1–4 % deležu. Najvišjo učinkovitost smo dosegli pri uporabi kombinacije herbicidov Basagran 600 + Dual Gold 960 EC (96,5 %). Visoko učinkovitost smo dosegli tudi pri uporabi kombinacij Plateen WG 41,5 + Basagran 600 (93,9 %) in Sencor + Dual Gold 960 EC (93,0 %). Na nobeni od poskusnih parcelic ni bilo mogoče opaziti pojavov fitotoksičnega delovanja herbicidov na rastline soje.
Keywords: herbicid, navadna soja, plevel, zatiranje plevela
Published in DKUM: 31.03.2011; Views: 3676; Downloads: 245
Full text (577,39 KB) |
7. MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH MAKA (Papaver somniferum L.) S HERBICIDI, DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČUDejan Vrabelj, 2011, undergraduate thesis Abstract: V enoletnem poljskem poskusu, izvedenem v letu 2008, smo proučevali možnost kemičnega zatiranja plevelov v posevku maka (Papaver somniferum L., cv. Jozef). Uporabili smo devet različnih herbicidov na podlagi prosulfokarba, klomazona, petoksamida, S-metolaklora, pendimetalina, izoksaflutola, bromoksiniloktanoata, mezotriona in fluazifop-p-butila. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov in njihovo fitotoksičnost ter pridelek semena maka. Učinkovitost herbicidov na podlagi S-metolaklora, izoksaflutola in fluazifop-p-butila je bila nizka. Ostali herbicidi so bili zelo učinkoviti in se med seboj po stopnji učinkovitosti niso značilno razlikovali. Od preučevanih herbicidov je največjo fitotoksičnost na maku povzročil pripravek na podlagi pendimetalina, nekoliko manj pa herbicid na podlagi izoksaflutola. Omenjenih dveh herbicidov ni priporočljivo uporabljati v posevkih maka. Proučevani herbicidi, ki so dostopni na slovenskem trgu, nudijo dokaj omejeno možnost za zatiranje plevelov v vrtnem maku.
Keywords: herbicidi, plevel, kontrola plevelov, mak, Papaver somniferum
Published in DKUM: 28.02.2011; Views: 3113; Downloads: 214
Full text (261,59 KB) |
