| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZA JEDILNO MIZO V SREDNJEM VEKU
Luka Hepe, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko hrane v srednjem veku, s posebnim poudarkom na obnašanju za jedilno mizo in spremembami le tega v času srednjega veka. Opisali smo osnovne značilnost prehrane in prehranjevanja različnih slojev prebivalstva ter na koncu naloge primerjali prehrano in prehranjevalne navade v evropskih deželah ter na Slovenskem. Hrana v srednjem veku ni bila enolična in monotona, predvsem višji sloji družbe, plemiči in graščaki na gradovih, menihi v samostanih in bogatejši meščani so si lahko privoščili izobilje in prirejali prave pojedine. Sestavine za jedilnik so pridobivali iz svojih posestev, divjačino so ulovili v gozdovih, veliko hrane so dobili od podložnih slojev v obliki dajatev, začimbe in del mesa pa so kupovali na trgu. Kmetje so se morali zadovoljiti s samozadostnostjo, kar so sami pridelali, to so tudi jedli. Prav tako so bili vezani na sezonsko hrano, poleti je bil njihov jedilnik bogatejši, pozimi pa manj raznolik. Posebej smo izpostavili samostane, ki so bile gurmanske zibelke srednjega veka. V toku časa so se spreminjale navade za jedilno mizo. Če so v zgodnjem srednjem veku jedli brez obzira do drugih, so se v poznejšem obdobju izoblikovale in ustalile navade spodobnega in civiliziranega obnašanja za mizo, ki so od ljudi za mizo zahtevale vedenje v skladu z njihovim družbenim statusom. V tem obdobju se je razširila tudi uporaba osnovnega jedilnega pribora. Hrana na slovenskem je bila v obdobju srednjega veka podobna kot v preostalih evropskih deželah. Pri svojih raziskavah smo ugotovili, da so tudi v slovenskih deželah višji sloji jedli prefinjeno hrano in so ob prihodu eminentnih gostov prirejali prave pojedine, kjer je bilo hrane v izobilju. Slovenski kmetje so se, podobno kot njihovi evropski rojaki, morali zadovoljiti z bolj skromno prehrano. Ob praznikih in večjih delih pa so si tudi kmetje privoščili boljše jedi.
Keywords: Prehranjevalne navade, srednji vek, pridelovanje hrane, plemiči, bonton za mizo, kmečka prehrana, prehrana na Slovenskem.
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 4966; Downloads: 681
.pdf Full text (2,91 MB)

2.
POMEN IN VLOGA SREDNJEVEŠKIH GRADOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI
Katja Ožek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljeni srednjeveški gradovi v Spodnji Savinjski dolini ter družine, ki so na njih bivale oziroma jih imele v lasti. V prvem delu smo s proučevanjem virov in literature prišli do ugotovitve stanja gradov v srednjem veku, njihove strateške vloge, odnosov med plemiškimi družinami, političnimi ambicijami ter vzponi in propadi posameznih družin na področju Spodnje Savinjske doline. Na terenu pa smo spoznali dejansko stanje gradov v današnjem času in to s fotografijami tudi dokumentirali. Ugotovili smo, da se je začela mreža gradov gostiti v 12. in 13. stoletju na račun ministerialnih gradov. Pri gradnji je bila zelo pomembna izbira lokacije, ki je zagotavljala varnost. Zlasti pri najstarejših gradovih opažamo, da so bili postavljeni na prepadnih stenah, vrhovih hribov s strmimi pobočji, predvsem pa tam, kjer je bil dostop zelo težaven. Velikost gradov pa je bila vedno odvisna od položaja grajskega gospoda. Pri nastajanju gradov sta bila odločilna deželno-obrambni in gospodarsko-strateški pomen. Želja plemstva je bila širiti svoje ozemlje in oblast. Nekaterim se je to uresničilo s političnimi kupčijami, porokami ali pa boji. V Spodnji Savinjski dolini je prevladovala mešana družba različnih gospodov in njihovih družin. Zaradi strateške pomembnosti omenjenega ozemlja je prihajalo v 14. stoletju do boja za prevlado med različnimi dinastijami in gospodi. To se je kazalo v vojni za vovbrško dediščino kot alodifikacijo žovneških in cerkvenih gospostev s strani deželnega kneza od leta 1308 naprej ter fajdami med Ptujskimi in Celjskimi. Največ gradov so z dedovanjem in širitvijo posesti pridobili gospodje Žovneški, kasnejši grofje Celjski. Nobena druga srednjeveška rodbina vse do prevlade Habsburžanov okrog leta 1500 ni neposredno obvladovala tako velikega ozemlja današnje Slovenije kot grofje Celjski. V diplomski nalogi je opisan tudi vzpon, moč ter propad Celjskih, ki je bil povezan s smrtjo zadnjega Celjana Ulrika II. leta 1456. Tedaj je ogromna posest prešla v roke Habsburžanov, ti pa se za gradove niso zanimali, zato so začeli propadati. Danes so od nekaterih ostale le ruševine, redki izmed njih pa dobivajo novo podobo.
Keywords: grad, plemiči, ministeriali, gospodje Žovneški, grofje Celjski.
Published in DKUM: 12.06.2014; Views: 3265; Downloads: 437
.pdf Full text (1,81 MB)

3.
TEHARSKI PLEMIČI
Maja Sakelšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko nalogo, z naslovom Teharski plemiči, smo razdelili na posamezna poglavja. V nalogi smo predstavili zgodovinsko obdobje romantike ter pomen in razvoj opere nasploh, cilj te naloge pa je bil podrobna predstavitev in analiza opere Teharski plemiči skladatelja Benjamina Ipavca. V nalogi smo se osredotočili na okoliščine nastanka opere ter njeno sprejetje s strani občinstva. V samem središču analize opere pa sta bila njena vsebina in libreto. Na koncu smo jo primerjali še z opero Gorenjski slavček Antona Foersterja ter odgovarjali na vprašanje o nacionalnih operah.
Keywords: Marjetica, Ivan, Teharčani, Ulrik II., Pengar, opera, Benjamin Ipavec, slovenska romantika, plemiči, Anton Foerster, Gorenjski slavček.
Published in DKUM: 11.03.2013; Views: 2796; Downloads: 272
.pdf Full text (13,51 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica