Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Diseminirani plazmocitom je vse pogostejša maligna krvotvorna bolezen, katera se pogosteje pojavlja pri starejših osebah. Klinična slika je raznolika, nanjo pa imajo velik vpliv številni dejavniki. Že sama postavitev diagnoze zahteva od bolnika prilagoditev, ki pa je temelj za nadaljnjo uspešno soočanje z nastalimi spremembami. Kako se bo posameznik prilagodil na postavljeno diagnozo, je v največji meri odvisno od njegovega pogleda na bolezen in mi kot zdravstveni delavci na to nimamo vpliva. Lahko pa bolniku v tem težkem obdobju pomagamo iz ruševin njegovega sesutega sveta postavili nove temelje in mu s tem ponovno pridobiti kontrolo nad njegovim življenjem in situacijo, v kateri se je znašel. Namen raziskave je ugotoviti, kako se bolniki z diagnozo diseminirani plazmocitomom soočajo s samo boleznijo ter kako na bolezen po njihovem mnenju gledajo njihovi svojci/družina. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, tj. zbiranje podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, ki deluje v okviru Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal skupno 11 bolnikov, od tega 6 moških in 5 žensk. Kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali, so bili trije: diagnoza diseminirani plazmocitom, diagnosticiranje le-te v zadnjih desetih letih ter zdravljenje na omenjenem oddelku. Časovni okvir zbiranja podatkov je bil med 25. 7. in 5. 8. 2016. Pridobljene podatke smo dosledno interpretirali, jih ročno obdelali ter grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se bolniki, preden jim diagnosticirajo bolezen diseminirani plazmocitom, spopadajo s številnimi težavami. Ob postavitvi diagnoze se poleg teh težav prav vsi soočajo tudi z najrazličnejšimi čustvenimi motnjami, ki so posledica normalnega odziva na neozdravljivo bolezen. Moški se ob postavitvi diagnoze spopadajo na t. i. flegmatični način s pogostim stilom bojevanja, medtem ko jo ženske dojemajo bolj melanholično, zato je pri njih pogostejši stil izogibanja. Bolniki v raziskavi navajajo dobro družinsko medsebojno povezanost. Po njihovem mnenju jim družina predstavlja vir opore in pomoči. Sklep: Številni bolniki se ob postavitvi diagnoze, kot je rak, soočajo z različnimi čustvenimi odzivi in pri tem uporabljajo raznolike načine stilov spopadanja z boleznijo. Čustvene stiske so v kliničnem okolju nemalokrat podcenjene, saj zdravstveni delavci največkrat obravnavajo bolnike le telesno in hkrati pozabljajo na njihovo stisko, ki jih bolniki ob tem občutijo. Menimo, da bi bilo smiselno v prihodnosti v zdravstveni sistem uvesti presejalne teste, kateri bi omogočili pravočasno prepoznavanje čustvenih stisk.
Keywords: diseminirani plazmocitom, rak, strategije za soočanje, prilagoditev družine na bolezen
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1921; Downloads: 159
Full text (712,60 KB)

Abstract: Diseminirani plazmocitom je neozdravljiva maligna krvna bolezen, za katero je značilno nenadzorovano razmnoževanje posebne vrste limfocitov vrste B, ki so že skoraj dosegli zrelost plazmatke v kostnem mozgu. Klinična slika je posledica odpovedi kostnega mozga, razraščanja plazmocitomskih celic in razgradnje okostja. Bolezenske težave, ki se pojavljajo ob tem, so slabokrvnost ali anemija, bolečine v kosteh, ponavljajoče bakterijske okužbe in ledvično odpovedovanje. Zdravljenje je raznoliko in dolgotrajno. Bortezomib je učinkovito in varno biološko zdravilo, s katerim v Sloveniji zdravimo vse več pacientov z diseminiranim plazmocitomom in z zdravljenjem začenjamo vse bolj zgodaj, ker tako izboljšamo njegovo učinkovitost. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z metodo zbiranja podatkov, kjer smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Sodelovalo je 36 pacientov (17 moških in 19 žensk) z diseminiranim plazmocitomom na terapiji z bortezomibom. Vse zbrane podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 18.0 (SPSS Inc, Chicago, IL) in jih prikazali s pomočjo tabel, izdelanih s pomočjo programa Microsoft Office Word. Rezultati: Z raziskavo dobljeni rezultati potrjujejo, da se pri pacientih v zelo visokem odstotku pojavlja skeletna bolečina, ki je najpogosteje lokalizirana v ledvenem delu hrbtenice in prisotna že pred začetkom zdravljenja z biološkim zdravilom bortezomib ter s strani pacientov opredeljena kot srednje huda bolečina. Posledično se pojavljajo tudi težave povezane z gibanjem in patološki zlomi kosti. Simptomi periferne nevropatije kot stranskega učinka zdravljenja se najpogosteje kažejo kot neprijeten občutek v dlaneh in/ali stopalih. Bolezen in njeno zdravljenje ovirata paciente pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in aktivnosti v prostem času. Pri pacientih zajetih v raziskavo je prisoten strah pred poslabšanjem zdravstvenega stanja. Ob tem se najbolj bojijo hudih skeletnih bolečin in odvisnosti od drugih pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Sklep: Skeletna bolečina je najpogosteje lokalizirana v ledvenem delu hrbtenice. Posledično se pojavljajo tudi težave povezane z gibanjem in patološki zlomi kosti. Kakovost življenja pacientov z diseminiranim plazmocitomom je odvisna od uspešnosti zdravljenja. Manj kot je bolezen razširjena in bolj kot je uspešno zdravljenje, boljša je njihova kakovost življenja. Zaposleni v zdravstveni negi se pri vsakdanjem delu skupaj s pacienti srečujemo z različnimi problemi, ki jih poskušamo sproti reševati in tako prispevati h kakovosti njihovega življenja.
Keywords: Diseminirani plazmocitom, skeletna bolečina, težave povezane z gibanjem, patološki zlomi kosti, biološko zdravilo bortezomib, kakovost življenja.
Published in DKUM: 21.11.2012; Views: 3178; Downloads: 512
Full text (3,45 MB)

Abstract: Serumske (monoklonske) proste lahke verige kapa (PLV κ) in lambda (PLV λ) so pomemben tumorski označevalec diseminiranega plazmocitoma. Vrednosti prostih lahkih verig se uporabljajo za ugotavljanje in napovedovanje bolezni, spremljanje asimptomatskih bolnikov ter za oceno odgovora na zdravljenje. Poliklonske proste lahke verige določamo v serumu pri splošnem imunskem odzivu, kroničnih infekcijah in ledvičnih boleznih. Namen diplomske naloge je bil primerjava dveh različnih laboratorijskih testov za določanje prostih lahkih verig v serumu. V delu smo primerjali rezultate nove nefelometrične metode N Latex FLC nemškega proizvajalca Siemens, z v rutinski diagnostiki že uveljavljeno nefelometrično metodo Freelite angleškega proizvajalca The Binding Site. Obe metodi temeljita na imunokemijski reakciji med antigenom in specifičnimi protitelesi. Metoda Freelite uporablja za detekcijo prostih lahkih verig poliklonska, metoda N Latex FLC pa monoklonska protitelesa. Cilj diplomske naloge je dokazati, ali daje nova metoda N Latex FLC primerljive rezultate metodi Freelite. Za namen diplomske naloge smo analizirali 85 vzorcev seruma naključno izbranih preiskovancev, ki so imeli v času opravljanja diplomske naloge naročeno preiskavo za določitev koncentracije prostih lahkih verig v serumu. Primerljivost dobljenih rezultatov (koncentracije κ in λ prostih lahkih verig z izračunom količnika κ/λ) smo ugotavljali z različnimi statističnimi orodji. Pri primerjavi rezultatov PLV κ smo ugotovili dobro korelacijo in ujemanje (rs = 0,947, 76,4 %), prav tako pri primerjavi količnikov κ/λ (rs = 0,846, 81,1 %). Nekoliko slabše ujemanje in korelacijo smo zaznali le pri primerjavi koncentracij PLV λ (rs = 0,775, 61,2 %). Vzrok za to je najverjetneje slaba specifičnost protiteles in polimerizacija, značilna za PLV lambda. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da med metodama ni signifikantnih razlik, ki bi bistveno vplivale na končno interpretacijo rezultatov, zato smo zaključili, da je testna metoda N Latex FLC primerljiva z referenčno metodo Freelite. Ker je bila naša študija izvedena na manjšem številu vzorcev in ker je trenutno še premalo strokovne literature o primerljivosti obeh metod (metoda N Latex FLC je na tržišču šele 1 leto), priporočamo še nadaljnje raziskave na tem področju. Določiti bi morali še njen klinični pomen pri posameznih obolenjih, predvsem pri nekaterih redkih oblikah plazmocitoma in drugih monoklonskih gamopatijah.
Keywords: serumske proste lahke verige, diseminirani plazmocitom, nefelometrija, imunoglobulin, monoklonska protitelesa, poliklonska protitelesa
Published in DKUM: 05.11.2012; Views: 9984; Downloads: 720
Full text (2,64 MB)