| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Obravnava manjših kiparskih figurativnih del in lastne kiparske refleksije
Mihael Novak, 2024, master's thesis

Abstract: Prve manjše kiparske upodobitve človeške figure, ki jih imenujemo tudi figurine, so bile najdene že v prazgodovinskih časih. V različnih svetovnih kulturah so se figurine razlikovale glede na posamezno tradicijo. Z uporabo opisovalne metode so v nalogi opredeljeni pojmi kiparstvo, mala plastika, figura in figurina, hkrati pa je raziskovana in analizirana predstavnost male kiparske figure kot motiva skozi zgodovino likovne umetnosti. Na podlagi knjige »500 Figures in Clay« so podrobno predstavljene značilnosti sodobne figurativne male plastike iz gline. V povezavi z glino so predstavljene tehnike in načini modeliranja, ponazorjene pa so tudi prednosti in pomanjkljivosti procesov modeliranja, najdenih v knjižnih in spletnih virih. V zadnjem delu naloge so v obliki kratkih refleksij predstavljena figurativna dela dveh sodobnih avtorjev. Refleksije del so zapisane v skladu z raziskano vsebino iz naloge, nato pa je pozornost usmerjena tudi k predstavitvi lastnih izdelkov iz gline, ki so vključeni ob koncu naloge.
Keywords: kiparstvo, mala plastika, figura, figurina, glina, modeliranje, tehnike modeliranja, načini modeliranja, sodobna umetnost
Published in DKUM: 14.06.2024; Views: 28; Downloads: 0
.pdf Full text (5,35 MB)

2.
Analiza pogostosti in značilnosti napak pri brizganju plastike in njihovega vpliva na kritična mesta v proizvodnji : diplomsko delo
Ožbej Vidmar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je ugotoviti, katere napake se pojavijo, ko že imamo stabilen proces brizganja plastike. V diplomski nalogi so opisane osnove brizganja plastike. Narejena je analiza napak, ki so se pojavile med delovanjem, in podane so smernice za reševanje napak. Na podlagi analize podatkov je izdelana podatkovna baza za tehnologe, s katero bodo hitro in učinkovito reševali napake pri brizganju plastike. S tem se zmanjša srednji čas popravila napak, kar pomeni, da se zmanjša izmet in je manj zastoja v proizvodnji. Z analizo napak, ki so se pojavile, so bile določene tudi kritične točke v proizvodnji.
Keywords: Plastika, brizganje plastike, napake, proizvodnja
Published in DKUM: 28.02.2024; Views: 259; Downloads: 30
.pdf Full text (1,97 MB)

3.
Problematika ravnanja s plastično embalažo iz kmetijske dejavnosti
Sara Fačeti, 2023, master's thesis

Abstract: Naraščajoča uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo predstavlja vedno večji problem v vseh panogah. S to težavo se srečuje tudi kmetijstvo. Zbiranje tovrstnih plastičnih odpadkov v kmetijstvu je le v redko kateri državi urejeno. Takšen primer je uporaba folije za silažo (angl. agro-stretch foil), ki je v zadnjih letih postala zelo razširjena. Kmetijske plastične odpadke uvrščamo med nekomunalne odpadke, za katere je odgovoren poskrbeti povzročitelj sam. Nikakor ne smemo dopuščati, da zaradi neurejenega sistema zbiranja odpadkov in zaradi malomarnosti takšni odpadki končajo na divjih odlagališčih ali pa se prosto sežgejo v naravi. Takšno početje ima velik negativen okoljski vpliv. Neurejeno zbiranje tovrstnih kmetijskih odpadkov je dolga leta povzročalo težavo po vsem svetu. Tudi v Sloveniji se je predvsem v preteklosti veliko ljudi odločilo za napačno odstranjevanje teh odpadkov. Kljub negativnemu okoljskemu vplivu, ki ga ima kmetijska folija, je ta tudi izrednega pomena za razvoj kmetijstva. Zato je potrebno slediti drugi prioriteti hierarhije ravnanja z odpadki, ki narekuje recikliranje odpadkov v čim večji meri. Na podlagi dveh intervjujev smo izvedeli, da se vzpostavlja nov slovenski model zbiranja kmetijske folije EIP Recikel. Model zbiranja deluje na principu win-win sheme, s katero ustvari krog med odpadno in novo kmetijsko folijo. Model je na ta način ekonomsko zanimiv kmetovalcem in hkrati okoljsko učinkovit, zato ga ocenjujemo kot uspešnega.
Keywords: kmetijska plastika, krožno gospodarstvo, kmetijska folija, recikliranje, shema zbiranja odpadkov.
Published in DKUM: 12.02.2024; Views: 299; Downloads: 45
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

4.
Analiza problematike zmanjševanja odpadne plastične embalaže med študenti
Tilen Šenk, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preverili, kakšno je znanje ljudi pri ločevanju plastičnih odpadkov in poznavanju osnovnih pojmov plastike. Namen diplomskega dela je bil oceniti nivo poznavanja osnovnih pojmov in njihovo uporabo. Diplomsko delo spada v področje ekologije. Uporabljene metode so bile metode deskripcije, kompilacije, anketiranja in opisne statistike. Predlagali smo rešitve, kako lahko prebivalci sami poskrbijo za zmanjšanje odpadkov. Preverili smo ozaveščenost ljudi o ločevanju odpadkov, ki je ustrezna.
Keywords: plastika, odpadek, okolje
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 566; Downloads: 34
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
Luminiscenčni beton z dodatkom nereciklirane odpadne plastike : diplomsko delo
Živa Doberšek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vedno večjega ekološkega problema, ki ga povzroča plastika, so znanstveniki poskušali odkriti način, kako jo uporabiti tudi v gradbeništvu, najmočnejši panogi na svetu. Pretekle raziskave so pokazale, da se tlačna trdnost betona z večanjem deleža plastike zmanjšuje. Zaradi poslabšanja najpomembnejše lastnosti betona, le ta ni več primeren za uporabo v konstrukcijske namene. V sklopu diplomske naloge smo na betonskih kompozitih opravili naslednje preiskave: posed, gostoto, tlačni test, FTIR karakterizacijo, SEM-EDS analizo in meritve luminiscence. Namen raziskav je bil, izboljšati tlačno trdnost betona, kljub dodatku nereciklirane odpadne plastike. To smo dosegli z dodatkom mikrosilike, ki smo jo primešali sveži betonski mešanici. Po opravljenih raziskavah smo prišli do zaključka, da lahko beton z dodatkom mikrosilike in platike uporabimo za konstrukcijske namene, vendar je uporaba za nekonstrukcijske elemente bolj smotrna. Nadalje smo betonske kompozite impregnirali z luminsicenčnim premazom. S spektrofotometerskimi meritvami smo potrdili večurno emitacijo svetlobe v temi. Ker smo betonu dodali še eno dodatno lastnost-luminiscenco, smo s tem rešili še en velik okoljski problem, osvetljevanje cestne infrastrukture. Takšen beton je zato primeren za kolesarske steze in pločnike, saj osvetlitev ni potrebna, prav tako pa tak beton lahko prenese obtežbo ljudi ter koles.
Keywords: beton, luminiscenčni beton, odpadna plastika, PE
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 811; Downloads: 89
.pdf Full text (4,70 MB)

6.
Biorazgradljivost biološko razgradljive plastike v morski vodi : magistrsko delo
Lara Lizzi, 2022, master's thesis

Abstract: Plastika je s svojim pojavom na trgu povzročila pravo revolucijo in predstavlja eno izmed velikih civilizacijskih rešitev. Njene ugodne lastnosti so vplivale na naše vsakodnevno življenje v takšni meri, da si težko predstavljamo življenje brez nje. Plastika je prerasla večino umetnih materialov in je že dolgo pod okoljskim nadzorom, obstojnost plastike v okolju povzroča velike okoljske probleme, saj pogosto konča v ekosistemih, kjer ni zaželena. Posebej kritična so morja iz katerih se plastika težje izloča in negativno vpliva na morske živali, ujete v odpadke, in povzroča problem nano/mikroplastike, ki vstopa v prehranjevalno verigo. V težnji po razvoju podobnemu materialu plastiki, vendar s hitrejšim časom razgradnje in manjšim negativnim vplivom na okolje se je razvila t.i. biorazgradljiva plastika. V raziskovalnem delu smo v obdobju 190 dni spremljali biološko razgradljive (polilaktična kislina, polilaktična kislina premazana s hitozanom in plastika na osnovi škroba) in nerazgradljive vzorce plastik (polipropilen), ki so bili izpostavljeni simuliranem morskem okolju. Metode s katerimi smo analizirali plastične vzorce so gravimetrija, goniometrija, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo, rentgenska difrakcija, termo-gravimetrična analiza in optična mikroskopija. Rezultati kažejo na stabilnost polipropilena v simuliranem morskem okolju, med tem ko lahko potrdimo degradacijo ostalih preučevanih biološko razgradljivih vzorcev s pomočjo uporabe več analiznih metod. Ob zaključku eksperimentalnega dela smo ugotovili, da je potrebno za določitev biorazgradljivosti uporabiti skupino analiznih tehnik, ki nam podajo vpogled v spremembe preučevanih vzorcev.
Keywords: Biološko razgradljiva plastika, razgradljivost, simulirana morska voda, polilaktična kislina.
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 963; Downloads: 232
.pdf Full text (5,21 MB)

7.
Plastika - okoljski problem 21. stoletja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Daša Poličnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Keywords: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 1232; Downloads: 195
.pdf Full text (807,74 KB)

8.
Pretvorba odpadne plastike v alternativna pogonska goriva : diplomsko delo
Maja Bagari, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna družba teži k izboljšanju problematike plastičnih odpadkov, zato v veljavo vstopajo procesi za razgradnjo polimerov, katerih končne produkte lahko ponovno uporabimo ali energetsko izkoristimo. Eden takih je piroliza, s katero iz odpadne plastike pridobimo visoko kalorične produkte. To so: sintetični plini, trden karboniziran ostanek in tekoče pirolizno olje, ki predstavlja potencialno gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem. Diplomska naloga zajema posodobitev že obstoječe pirolizne naprave v smeri, da ta omogoča izvedbo eksperimentov v zaščitni atmosferi. Na posodobljeni progi je izvedena piroliza dveh vrst odpadnih polimerov, pridobljeni tekoči produkti pa so podrobneje analizirani, z namenom ugotoviti njihovo uporabnost kot alternativno tekoče gorivo.
Keywords: odpadna plastika, piroliza, pirolizna olja, goriva
Published in DKUM: 21.09.2021; Views: 782; Downloads: 107
.pdf Full text (1,66 MB)

9.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike : doctoral disertation
Maja Čolnik, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Keywords: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Published in DKUM: 11.06.2021; Views: 1393; Downloads: 19
.pdf Full text (4,64 MB)

10.
Študija trajnosti in izzivov oskrbovalne verige bioplastike
Luka Uršič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika bioplastike kot trajnostne rešitve tesno povezana s količino plastičnih odpadkov, ki jo potrošniška družba proizvaja. Ker je problematika vsak dan večja, stopnja reciklaže pa ne raste premo sorazmerno s produkcijo odpadkov, je vpeljava novih alternativ ključnega pomena. Kljub številnim pozitivnim lastnostim ima konvencionalna plastika na okolje in prostor izrazito negativen vpliv, zato je iskanje rešitev v okvirih trajnostnega razvoja ter uvajanje tehnoloških izboljšav več kot nujno. Kot možno alternativo bomo predstavili bioplastiko, saj se uveljavlja splošno mnenje, da bi le-ta lahko pripomogla k manjši okoljski obremenitvi. Analizirali ter kritično ovrednotili bomo oskrbovalno verigo bioplastike ter teoretični del namenili izzivom, s katerimi se trajnostne rešitve soočajo. Raziskovalni del je namenjen primerjalni analizi dobrih praks, kjer nas je zanimala vpeljava bioplastike kot alternativne rešitve v slovenski prostor kot tudi njena oskrbovalna veriga ter analiza trajnosti. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranih intervjujev, s pomočjo katerih smo želeli podrobno raziskati tematiko izdelave bioplastike v praksi, jo kritično ovrednotiti ter jo umestiti v koncept trajnostnih rešitev.
Keywords: bioplastika, biorazgradljiva plastika, biopolimer, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 22.04.2021; Views: 915; Downloads: 122
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica