1. Sinteza ternarnih kadmijevih halkogenidov s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeJona Kunej, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ternarni kadmijevi halkogenidi, kot so CdSexTe1-x, CdSxSe1-x in CdTexS1-x, so osnova sodobnih elektronskih naprav. Uporabljajo se kot laserji, fotodetektorji, v sončnih celicah, v piezoelektroniki, v svetlečih diodah, itd. Kvartarni halkogenid CdSxTexSe1-2x ima številne zanimive aplikacije zaradi svojih edinstvenih optoelektronskih lastnosti. Tako kot ternarni kadmijevi halkogenidi, se tudi CdSxTexSe1-2x uporablja v fotovoltaiki, zaradi svojih sposobnosti absorbiranja širokega spektra sončne svetlobe in učinkovite pretvorbe te energije v električno energijo, v svetlečih diodah in drugih optoelektronskih napravah, zaradi visoke fotoluminiscence, v različnih vrstah senzorjev in v termoelektričnih napravah.
Pri diplomskem delu smo uporabljali mehanokemijsko sintezo, ki se v zadnjem času uporablja vse več. Z mehanokemijsko metodo, z uporabo planetarnega mikromlina, smo sintetizirali ternarne kadmijeve halkogenide (CdSexTe1-x, CdSxSe1-x, CdTexS1-x) in kvartarni kadmijev halkogenid CdSxTexSe1-2x. Spreminjali smo pogoje uporabljene v predhodnih raziskavah ter ugotavljala kako le-ti vplivajo na sintezo nanodelcev. Karakteristike sintetiziranih nanodelcev smo po koncu sinteze preverili z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe, z diferenčno dinamično kalorimetrijo in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Keywords: nanomateriali, ternarni kadmijevi halkogenidi, mehanokemisjka sinteza, planetarni mikromlin, karakterizacijske metode
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 27; Downloads: 19
 Full text (5,90 MB) |
2. Mehanokemijska sinteza nanodelcev ternarnih kadmijevih halkogenidov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNeža Zanjkovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Binarni kadmijevi halkogenidi (CdS, CdSe, CdTe) so zaradi svojih termoelektričnih, polprevodniških in optičnih lastnosti pomembni materiali v fotovoltaiki in fotoprevodnosti, medtem ko so ternarne spojine s halkogenidi (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) pomembne katalitske snovi.
V sklopu diplomske naloge smo mehanokemijsko sintetizirali binarne (CdS, CdSe, CdTe) in ternarne (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) kadmijeve halkogenide v obliki nanodelcev. Sintezo smo izvajali s planetarnim mikromlinom, pri čemer smo ugotavljali, kakšen čas je potreben za učinkovito sintezo nanodelcev. Po končani sintezi smo učinkovitost sinteze in karakteristike sintetiziranih nanodelcev preverili z diferenčno dinamično kalorimetrijo, s termogravimetrično analizo, z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Keywords: mehanokemijska sinteza, planetarni mikromlin, kadmijevi halkogenidi, nanodelci, karakterizacijske tehnike nanodelcev
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 439; Downloads: 72
Full text (4,86 MB) |
3. Sinteza magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNika Bobinski, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo sintetizirali magnetne nanodelce magnetita z obarjanjem ionov Fe2+ in Fe3+. Magnetit smo skupaj sintetizirali trikrat. Sintetizirane nanodelce v kombinaciji z bakrom smo mleli v različnih masnih razmerjih s planetarnim mikromlinom pri istih pogojih. Vsako mletje je potekalo pri 600 obratih na minuto. Mleli smo trikrat po dva cikla. En cikel mletja je predstavljalo 30 minut mletja in 30 minut premora. Skupaj smo posledično mleli en vzorec 3 ure. Po številnih poskusih z različnimi reprezentativnimi izbori smo pred mletjem točno določen in tudi edini vzorec 1 g bakra in 1 g magnetita druge sinteze prepihali z inertnim plinom argonom, da bi ugotovili, ali na rezultate vpliva inertna atmosfera. Ta vzorec smo naknadno primerjali z isto vsebino in pogoji mletja vzorca, le da je bilo mletje izvedeno pri atmosferi, ki jo je predstavljal zrak. Naknadno smo vsako vzorčno skupino analizirali z ustreznimi metodami. Analize smo opravljali tako z mletimi vzorci in tudi vzorci, ki so bili samo strti v terilnici s pestilom.
Opravili smo termogravimetrično analizo (TGA, ang. thermogravimetric analysis), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD, ang. X-Ray powder diffraction), uporabili sistem za lasersko merjenje velikosti delcev in zeta potenciala, ki ga imenujemo tudi metoda dinamičnega sipanja svetlobe (DLS, ang. dynamic light scattering) in izmerili Curiejevo temperaturo (Tc, ang. Curie temperature).
V diplomskem delu je prikazana analiza, v kateri smo raziskovali, kakšen je bil namen sintetiziranja magnetnih nanodelcev. Delce bi uporabili v človeškem telesu v medicinske namene pri temperaturi 42 °C ali 43 °C, saj pri tej temperaturi delci izgubijo magnetne lastnosti.
Keywords: sinteza magnetita, magnetni nanodelci, planetarni mikromlin, Curiejeva temperatura
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 670; Downloads: 77
Full text (11,75 MB) |
