| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcev
Alma Halilović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo. V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo. Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem. Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Keywords: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Published: 05.11.2020; Views: 167; Downloads: 38
.pdf Full text (623,61 KB)

2.
Racionalnost izbire pravnoorganizacijske oblike podjema glede na pričakovan dohodek nosilca podjema
Suzana Bela, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Poraslo je število novih podjetij, predvsem samostojnih podjetnikov, ki iščejo nove priložnosti. Zelo pomembno je, da novoustanovljena podjetja poslujejo dobro in sprejemajo odločitve, ki jim prinašajo uspešno prihodnost. Ravno zato je danes velikega pomena poznavanja področja obdavčitve in zakonodaje, pomembno pa je tudi, da se zna podjetje prav odločati v svoji obliki podjema. V diplomskem delu opisujem različne vrste podjemov. Tako je moj diplomski projekt sestavljen iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujem različne pravnoorganizacijske oblike. Pri tem dajem poudarek na dejstva, ki so pomembna za primerjavo le-teh in pomembne značilnosti posameznih oblik. V drugem delu predstavljam kriterije za primerjavo. Oblike posameznih podjemov predstavljam na osnovi plačila prispevkov, odgovornosti posameznih subjektov, ustanovitvenega kapitala in obveznih evidenc. V tretjem delu predstavim še obdavčitev posameznih pravnorganizacijskih oblik.
Keywords: pravnoorganizacijske oblike, podjem, plačilo prispevkov, odgovornost, osnovni kapital, obvezne evidence, obdavčitev
Published: 26.10.2018; Views: 493; Downloads: 71
.pdf Full text (1,02 MB)

3.
Podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe
Avrelija Jodl Uran, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem le, če je to zanj ekonomsko smotrnejše, v ta namen pa pred sklenitvijo podjemne pogodbe opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe.
Keywords: pogodba, podjemnik, dolžnik, razmerje, javni sektor, javni uslužbenec, plačilo.
Published: 10.11.2017; Views: 631; Downloads: 56
.pdf Full text (1,20 MB)

4.
Nagrajevanje in plačilo članov uprave
Marjetka Štrok, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača, udeležbe v dobičku, povračila stroškov, druga dodatna plačila), poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in s finančnim stanjem družbe. Podatke in informacije o nagrajevanju in plačilu članov uprave pridobimo iz letnih poročil družb.Člani uprave morajo pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Iz letnih poročil dobimo pojasnjeno kakšne so bile naloge in kako je bilo delo opravljeno s strani članov uprave. Samo nagrajevanje in plačilo za člane uprave je pomembno, saj jim omogoča normalno življenje in hkrati tudi vpliva na zavzetost za delo. Družbe oziroma nadzorni sveti lahko plačilo zvišujejo oziroma zmanjšujejo v nedogled ali pa tudi odvzamejo oziroma dodajo nagrado, a lahko privede le do tega, da člani ne bodo imeli zadostne zavzetosti za delo. Zato je najboljše, da ima družba oziroma nadzorni svet izoblikovan načrt. Odvisno je predvsem tudi od tega v kakšen lastništvu je družba, torej ali so sami sebi svoj lastnik ali je lastnik država. Za vsako lastništvo so določene različne zakonske omejitve in s tem tudi problem upravljanja.
Keywords: Nagrajevanje, plačilo, člani uprave, uspešnost, cilji
Published: 09.11.2017; Views: 623; Downloads: 74
.pdf Full text (1,37 MB)

5.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Keywords: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Published: 14.03.2017; Views: 1306; Downloads: 93
.pdf Full text (2,47 MB)

6.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Keywords: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Published: 08.03.2017; Views: 1178; Downloads: 293
.pdf Full text (1,89 MB)

7.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Keywords: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Published: 10.12.2016; Views: 985; Downloads: 91
.pdf Full text (1,58 MB)

8.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published: 28.11.2016; Views: 834; Downloads: 88
.pdf Full text (983,33 KB)

9.
Pogoji, pristojnosti in odgovornosti izvršitelja
Klavdija Sgerm, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila in se osredotočila na izvršitelje, njihovo delo, naloge, pristojnosti in odgovornosti. Prav tako sem seveda skušala zajeti tudi vse ostalo, kar je z njimi povezano in pomembno tako pri njihovem delu kot tudi pri uspešnem opravljanju izvršilnih dejanj. Teorijo sem na določenih mestih podkrepila s primeri iz sodne prakse. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pogovor z izvršiteljem, ki bralcu ponudi odgovore na konkretno zastavljena vprašanja. Omogoča vpogled v delo, primere in življenjske izkušnje enega izmed slovenskih izvršiteljev.
Keywords: izvršitelj, neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, izvršba na premičnine, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, obračun izvršitelja, varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja, odgovornost izvršitelja
Published: 18.11.2016; Views: 700; Downloads: 103
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
DODATNA OBDAVČITEV DOHODKOV ČLANOV POSLOVODSTEV IN NADZORNIH ORGANOV V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE Z VIDIKA USTAVNOSTI
Petra Hladin, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem obravnavala vprašanje dodatne obdavčitve dohodkov poslovodnih oseb in članov nadzornih organov poslovnih subjektov v času finančne in gospodarske krize, z vidika ustavnosti. Predvsem me je zanimalo kakšna mora biti dodatna obdavčitev s strani zakonodajalca, da bo le-ta v skladu z načelom pravne države (2. člen Ustave), načelom prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave), ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter ustavno zahtevo po vnaprejšnji določnosti davčnih predpisov (87. in 147. člen Ustave). Ugotovila sem, da zakonodajalec (izjemoma) lahko dodatno (tudi) retroaktivno obdavči dohodke, v kolikor spoštuje Ustavo.
Keywords: Dohodek, fiksno plačilo, variabilno plačilo, nagrada, varstvo ustavnosti, človekove pravice, presoja ustavnosti, ZDDDČPNO, pravna država, retroaktivnost, davčna določnost, poslovodne osebe, člani nadzornih organov.
Published: 20.07.2016; Views: 654; Downloads: 161
.pdf Full text (759,87 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica