Search the digital library catalog

Abstract: Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sta pravna instituta, ki omogočata tožencu v pravdnem in dolžniku v izvršilnem postopku, da se učinkovito branita pred zahtevki nasprotne stranke. Njuna temeljna funkcija je zagotoviti pravično procesno ravnotežje tekom postopka. Oba instituta strankam zagotavljata pravico do obrambe in temeljita na ustavno zagotovljeni pravici do izjave kot sestavnem delu pravice do sodnega varstva. Ključna razlika med njima se kaže v zahtevanem standardu obrazloženosti, ki vpliva na učinkovitost procesne obrambe in varstvo pravic strank. V teoriji in praksi je vprašanje obrazloženosti ključnega pomena, saj ima pomemben vpliv na uspešnost procesne obrambe in zaščite pravic strank postopka. V pravdnem postopku ima toženec možnost skozi celoten postopek dopolnjevati svojo obrambo, saj se pravica do izjave zagotavlja pred izdajo meritorne sodne odločbe. Nasprotno pa mora dolžnik v izvršilnem postopku že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine podati ustrezno obrazložene in materialnopravno relevantne navedbe, sicer sodišče ugovor zavrne. To pomeni, da ima dolžnik bistveno manj manevrskega prostora pri svoji obrambi kot toženec v pravdi.
Keywords: tožba, sklep o izvršbi, verodostojna listina, obrazloženost, plačilni nalog, spor majhne vrednosti, zamudna sodba
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (2,24 MB)

Abstract: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije. Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije. Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko. V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno.
Keywords: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 715; Downloads: 141
Full text (1,18 MB)

Abstract: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti. Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune. V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo. Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo. Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Keywords: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1923; Downloads: 231
Full text (514,16 KB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Keywords: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2488; Downloads: 918
Full text (438,75 KB)

Abstract: V diplomskem delu je zajeta proučitev elektronskega poslovanja za mala in mikro podjetja. Opisana sta razvoj in izdelava namizne aplikacije »plačilni nalog«. Podani so opisi izdelave XML datoteke, branje iz podatkovne baze MS Access, izdelava C# razreda, XSD sheme in serializacija objekta v datoteko XML. Poleg omenjenega smo se v diplomskem delu posvetili tudi potrebam podjetij pri podpori elektronskemu poslovanju. Na tem mestu je treba povedati, da se potrebe podjetji tako malih kot velikih podjetij enormno povečujejo iz dneva v dan. Računalniška tehnologija na programskem in strojnem področju se razvija s svetlobno hitrostjo, kar omogoča vedno nove rešitve, ki pa so prepotrebne pri premagovanju konkurence. Kljub temu se podjetja v naši državi, predvsem mala, pogosto ne zavedajo, kako pomembno je elektronsko poslovanje. Trenutno stanje v Sloveniji bi lahko bilo mnogo boljše. Moje osebno mnenje je, da se bodo morala podjetja prej ali slej odzvati tudi na ta izziv, kajti v nasprotnem primeru ne bodo mogla preživeti v vse bolj informacijsko razvijajoči se družbi.
Keywords: razvoj namizne aplikacije, C#, SQL, elektronsko poslovanje, plačilni nalog
Published in DKUM: 31.01.2012; Views: 1807; Downloads: 174
Full text (2,25 MB)