Search the digital library catalog

Abstract: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Keywords: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 1574; Downloads: 127
Full text (1,12 MB)

Abstract: Problem, ki ga v disertaciji preučujemo, je neetična poslovna praksa plačilne nediscipline v podjetjih. Formalno definirano je etično vedenje tisto, ki je v določeni situaciji z moralnega stališča gledano “dobro” in “pravilno” v nasprotju s “slabim” oziroma ”napačnim” (Sims 1992). Na medorganizacijskem trgu (»medorganizacijski« trg sestavljajo vsa podjetja, »ki kupujejo blago in storitve z namenom, da jih bodo uporabile pri izdelavi drugih izdelkov ali storitev, ki jih nato prodajajo, dajejo v najem ali dobavljajo naprej« (Kotler 1994), lahko vsaka prodaja predstavlja pomemben delež skupne realizacije prodajalca, zato podjetja upravičeno pričakujejo plačilo v razumnem roku, da lahko tudi sama poplačajo svoje dolgove in investirajo v prihodnje aktivnosti in sredstva (Commission of European Communities 2009). Vendar pa je velik del plačil podjetij v Evropi izvršen po plačilnem roku. Kako velik problem je plačilna nedisciplina podjetij v Evropi, kaže podatek, da ima kar 98 % evropskih podjetij (vzorec je vseboval podjetja iz desetih evropskih držav – Belgije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Velike Britanije) težave s plačilno nedisciplino svojih kupcev (Euler Hermes 2006). Še posebno zaskrbljujoča je ocena Evropske komisije, da je zaradi plačilne nediscipline ogrožen obstoj 35 % podjetij (Commission of European Communities 2009). Etičnost podjetja je v literaturi s področja poslovne etike primarno predstavljena z dvema večdimenzionalnima konstruktoma: etično klimo in etično kulturo (Treviño et al. 1998). Da bi ugotovili, ali etičnost podjetja vpliva na plačilno disciplino podjetja, smo analizirali vpliv etične klime in etične kulture na plačilno disciplino podjetij. V okviru raziskave smo uporabili Cullenovo in Victorjevo (1993) metodologijo za merjenje tipov etične klime, Arnaudino (2010) metodologijo za merjenje dimenzij etične klime in Kapteinovo (2008b) metodologijo za merjenje dimenzij etične kulture. Na podlagi empiričnih rezultatov raziskave lahko zaključimo, da tako etična klima kot tudi etična kultura vplivata na plačilno disciplino podjetij, kar pomeni, da je plačilna disciplina podjetij v Sloveniji odraz neetičnega delovanja podjetij.
Keywords: poslovna etika, etična klima, etična kultura, plačilna disciplina, plačilna nedisciplina
Published in DKUM: 14.04.2015; Views: 2320; Downloads: 304
Full text (1,56 MB)

Abstract: Poznavanje poslovnega partnerja in njegove bonitete je eden ključnih načinov za zmanjševanje informacijske asimetrije ter tveganj, ki izvirajo iz nje. Preverjanje bonitete podjetja postaja poslovna praksa, ki se je izkazala za zelo učinkovito doma in v svetu. Prav tako pomeni mnogo lažji in predvsem hitrejši način dostopa do kakovostnih informacij, ki jih za učinkovito presojo potrebujemo o določenem poslovnem subjektu. S tem zmanjšujemo nepotrebno izgubo časa, energije, volje, interesa za fizično iskanje informacij, ki nas v končni fazi (ne)pripeljejo do želenega cilja. Motivacija izhaja iz želje po čim boljšem obvladovanju tveganj in izrabljanju poslovnih priložnosti. Če o teh nismo dovolj in pravočasno informirani, lahko prezremo podjetje, ki bi nam kot poslovni partner pripomoglo k učinkovitejšemu doseganju ciljev. Razumevanje analize bonitete podjetja in njenega celotnega pojma pojasnjuje cel spekter finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki skupaj tvorijo bonitetno analizo. Tradicionalni pristopi k presoji bonitete podjetja niso več primerni, saj se znova in znova uveljavljajo dodatna, nova merila, ki posodabljajo modele ter teorije moderne analize. Razgiban razvoj sili podjetja k upoštevanju aktualnih dejavnikov, torej od številnih panožnih do okoljskih in drugih specifičnih dejavnikov, ki jih je potrebno prilagoditi vsaki presoji posebej. Zaradi tega so novejši načini presojanja bonitete podjetja podatkovno zahtevnejši in gradijo na večji pripravljenosti podjetij za razkrivanje informacij ter za praktično sodelovanje. Vse dejavnike je potrebno presojati v njihovi medsebojni povezanosti, torej v času, prostoru, med podjetji, panogami, itd. Kakovostno presojanje bonitete podjetja je v veliki meri odvisno ne le od razpoložljivih podatkovnih osnov, temveč tudi od znanja, veščin, osebnih in strokovnih lastnosti presojevalca. Pri tem mislimo predvsem na lastnosti, kot so odločnost, dinamičnost, kreativnost, poštenost, strokovnost in temeljitost. Ob dobri strokovni podkovanosti, dolgoletnih izkušnjah in raziskovalnih sposobnostih, je presojevalec pomembnejši od računalnika, hkrati pa je sama poklicna usmerjenost zelo zaželjena in iskana ter prinaša velik zaposlitveni potencial. V diplomski nalogi smo teoretično definirali in ugotavljali boniteto izbranih podjetij. Vsi izračuni so temeljili na uporabi količinskih in kakovostnih dejavnikov, ki zagotavljajo uspeh podjetja. Opozorili smo tudi na vrsto dejavnikov, ki zahtevajo posebno pozornost in podrobnejšo obdelavo, da se podjetje v največji možni meri izogne oviram in pastem. V današnjem stresnem in razgibanem internem ter eksternem dogajanju je v podjetju potrebno nenehno sledenje novim oblikam pridobivanja informacij, modelov analiz in drugih oblik presoje. Predstavljeni način presojanja bonitete podjetja je primeren za podjetja v mednarodni špedicijski dejavnosti, z izpopolnitvami in prilagoditvami novim spoznanjem pa lahko koristi tudi drugim praktičnim izkušnjam.
Keywords: boniteta podjetja, bonitetna analiza, obvladovanje tveganj, informacijska asimetrija, poslovni partnerji, plačilna (ne)disciplina, finančni in nefinančni kazalniki, presojevalec bonitete podjetja.
Published in DKUM: 04.10.2010; Views: 4117; Downloads: 799
Full text (1,58 MB)