1. Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavcaUrška Smogavc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Keywords: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
 Full text (1,18 MB) |
2. Empirična analiza dejavnikov plač v Estoniji in LatvijiGašper Kolar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki so v opazovanem obdobju vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo postavili teoretična izhodišča proučevanja dejavnikov plač, izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav na tem področju ter predstavili splošne gospodarske razmere in realne plače v obeh analiziranih državah. Opisani prvi del diplomskega dela predstavlja podlago za drugi del, pri čemer nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov, ki so vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. V drugem delu diplomskega dela smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkciji plač za Estonijo in Latvijo. Ocenjeni funkciji plač smo nadalje testirali za ustreznost specifikacije in stabilnost regresijskih koeficientov ter preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gibanje realnih plač v analiziranih državah statistično značilno vplivajo brezposelnost, produktivnost in realne plače v preteklem obdobju. Kljub temu pa razlike v regresijskih koeficientih v funkciji plač Estonije in Latvije kažejo na različno močan vpliv posameznih dejavnikov med gospodarstvoma.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, realne plače, Estonija, Latvija
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 632; Downloads: 204
Full text (2,35 MB) |
3. Management človeških virov v podjetju Jagros d.o.o.Sabina Čuček, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili in opisali pojem ter pomen človeških virov in managementa človeških virov. Primer dejavnosti managementa človeških virov smo predstavili za podjetje Jagros d.o.o..
Človeški viri predstavljajo zaposlene v podjetju, njihove sposobnosti, znanja, vrednote itd.
Razvoj človeških virov v podjetju je eden izmed ključnih elementov za uspešno vodenje ljudi in za dvig konkurenčnosti delovnih pogojev in procesov v podjetju. Podjetja bodo uspešna in konkurenčna, kadar bodo uspešno usmerjala svoj kader v učinkovito delovanje organizacije. Zaposleni so največje bogastvo podjetja, saj s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo podjetju v boju s konkurenčnimi podjetji.
Management človeških virov se nanaša na procese, ki vplivajo na vedenje, odnos in uspešnost zaposlenih. Je proces razumevanja odnosov med posamezniki, nalogami in organizacijo ter vplivanja nanje. Predstavlja različne programe in postopke za upravljanje odnosa med organizacijo in zaposlenimi, ter za uspešno opravljeno delo, ki bo v korist in zadovoljstvo posamezniku in organizaciji.
Management človeških virov v podjetju skrbi za načrtovanje, izbiranje, uvajanje in usposabljanje kadrov ter v končni fazi ocenjuje njihovo delo in rezultate. Za podjetje je ključnega pomena, da izberejo prave kandidate, ki bodo primerni za opravljanje določenih nalog in bodo zvesti ter predani podjetju. Zaposleni so za dobro opravljeno delo ustrezno nagrajeni z raznimi dodatki pri plačah, možnostjo napredovanja, uporabo službenega avtomobila ali telefona, javno pohvalo pred sodelavci itd. Vse oblike nagrad so za zaposlene še dodatna motivacija, da se trudijo čim bolj uspešno opravljati svoje delo.
Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo podjetja Jagros d.o.o. in dejavnosti managementa človeških virov v tem podjetju. Podatke o podjetju smo pridobili iz spletne strani podjetja, iz internega gradiva in preko pogovora z vodjo kadrovske službe.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je za podjetje zelo pomembno, da zaposli ustrezen kader, ki bo uspešen pri prodaji, in da svojim strankam ponuja kakovostne izdelke po ugodnih cenah.
Na koncu smo predlagali nekaj izboljšav na področju delovanja managementa človeških virov v podjetju in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze.
Keywords: Človeški viri, kadrovska funkcija, management človeških virov, načrtovanje, izbiranje, nagrajevanje, plače, motiviranje, zaposleni, organizacija.
Published in DKUM: 10.12.2020; Views: 2102; Downloads: 564
Full text (889,39 KB) |
4. Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočjuMihael Kodrič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1010; Downloads: 215
Full text (676,56 KB) |
5. Vidiki obravnave minimalne plače v republiki slovenijiSebastijan Nemeček, 2020, master's thesis Abstract: Institut minimalne plače ob vsaki uskladitvi vzbudi družbene diskusije o upravičenosti njene višine in samega obstoja. Ekonomski vidik obravnave minimalne plače velja za enega od osrednjih, za njegov vsebinski antagonizem glede predmeta obravnave pa je mogoče izvor iskati v ekonomski šoli, v katero se šteje osebo, ki argumentira stališče. Osrednja ekonomska področja razprave, na katere pozitivno, negativno ali nasploh vpliva minimalna plača, pa so višina zaposlenosti, obstoj pravnih subjektov in vpliv na cene dobrin lokalne ali globalne ravni. Poleg omenjenega vidika izredno visoko vrednostno konotira moralni vidik. Ta se osredotoča na vprašanje odnosa družbe do revščine, katere obstoj, kot pravi argument zagovora minimalne plače, naj bi preprečila minimalna plača kot oblika sredstva socialne varnosti. Vendar obeh vidikov, ki veljata za osrednja pri razpravi o minimalni plači, ni mogoče obravnavati prirejeno, niti izjemoma – imata namreč moralni vidik primata argumentacije. Tako v magistrskem delu obravnavamo oba omenjena vidika, vključno s splošno pravno opredelitvijo instituta minimalne plače. Pri opredelitvi vidikov pa poleg teoretičnih navedb področij, na katere ima vpliv minimalna plača, v ospredje postavljamo vsebinske argumente zagovornikov in nasprotnikov instituta minimalne plače glede obstoja in višine minimalne plače. Poleg teoretične opredelitve vidikov pa v raziskovalnem delu analiziramo prejete podatke respondentov glede minimalne plače. Zastavljeni cilji raziskovalnega dela obsegajo zadovoljitev osnovnih in želenih potreb respondentov, njihovo poznavanje instituta minimalne plače ter predvsem njihov vidik glede obstoja in višine minimalne plače.
Keywords: minimalna plača, pravni vidik minimalne plače, ekonomski vidik, moralni vidik, družbeno gospodarska ureditev
Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1234; Downloads: 163
Full text (2,11 MB) |
6. Primerjava zakonskih podlag pri izplačilu dodatkov pri plačah med javnim in zasebnim sektorjem v republiki sloveniji in hrvaškiMihaela Polanec, 2019, undergraduate thesis Abstract: V javnem in zasebnem sektorju naletimo na velike razlike na različnih področjih. Izpostavili bomo plače, kakšna je sestava plače, kakšne so plače v javnem sektorju ter kakšne v zasebnem sektorju. Natančneje bomo obravnavali dodatke pri izplačilu plač. Tako v javnem, kot zasebnem sektorju naletimo na enako imenovane dodatke pri izplačilu plač. Razlika med njimi so zakonske podlage ter višina teh dodatkov. Zakonske podlage so v javnem sektorju enotne. V zasebnem sektorju višino dodatka določajo kolektivne pogodbe, katere so napisane za vsako dejavnost posebej. Iz tega lahko ugotovimo, da se višina dodatka pri izplačilu plač ne razlikuje samo med javnim in zasebnim sektorjem, temveč tudi med različnimi dejavnostmi v samem zasebnem sektorju. Izpostavili bomo dodatek na delovno dobo, ter dodatek za manj ugoden delavni čas. Primerjali bomo ta dva dodatka med javnim in zasebnim sektorjem, naredili bomo primerjavo tudi med različnimi dejavnostmi v zasebnih sektorjih. Raziskali bomo tudi zakonske podlage za dodatke pri izplačilu plač v Republiki Hrvaški. Tako bomo naredili tudi primerjavo med višinami dodatkov med RS in RH.
Keywords: javni sektor, zasebni sektor, plače, dodatek pri izplačilu plač.
Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 1124; Downloads: 104
Full text (1,54 MB) |
7. Analiza trga dela v izbranih državah evropske unije s poudarkom na razlikah med spolomaAneja Požežnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Tema dela diplomskega projekta je analiza trga dela v izbranih državah Evropske unije s poudarkom na plačnih razlikah med spoloma. Osredotočili smo se na analizo celotnega trga dela posamezne države, analizirali stopnje brezposelnosti ter izobrazbene strukture tako moških kot tudi žensk, na koncu je sledila temeljita analiza plačnih razlik med spoloma. Cilj dela diplomskega projekta je ugotovili kakšni so vzroki nastanka in obstoja plačnih razlik med spoloma, kakšna je teoretična razlaga plačnih razlik, analizirali smo ali se zadnja leta razlike v plačah med ženskami in moškimi v izbranih državah večajo ali manjšajo, ter katere izmed izbranih držav imajo večje probleme na omenjenem področju kot druge. Ugotovili smo, da ima največji problem brezposelnosti Italija, najmanjšega Češka. Plačne razlike se v EU v povprečju znižujejo, izmed osmih izbranih držav je 5 takšnih, kjer so plačne razlike med spoloma med najvišjimi v EU in 3 takšne kjer so le te med najnižjimi. Skoraj v vseh osmih državah se je problem plačnih razlik med spoloma v zadnjih 10 letih zmanjšal, edina izjema je Portugalska.
Keywords: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, razlike, plače
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1143; Downloads: 154
Full text (1,53 MB) |
8. Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalcaUrška Turk, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev.
Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1.
Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2737; Downloads: 411
Full text (1,59 MB) |
9. Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plačTomaž Dšuban, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Keywords: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Published in DKUM: 11.12.2017; Views: 1389; Downloads: 167
Full text (1,53 MB) |
10. MOTIVACIJA IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH V OSNOVNI ŠOLI BREŽICEManja Ostrelič, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali temo motivacije in nagrajevanja zaposlenih na Osnovni šoli Brežice.
Osredotočili smo se na to, ali imajo zaposleni občutek, da so dovolj motivirani s strani ravnateljice, kateri so tisti dejavniki, ki jih motivirajo pri samem delu in v kolikšni meri. Zanimalo nas je tudi kako na njihovo delo vplivajo nagrade in kakšen pomen pripisujejo posameznim vrstam nagrad.
Pomembno je, da vodstvo šole ve, kako so s sistemom motiviranja in nagrajevanja zaposleni zadovoljni, saj bodo le z učinkovitim sistemom lahko uspešno dosegli cilje, ki so si jih zadali. Zadovoljni in motivirani delavci bodo vsekakor bolje in z več vneme opravljali vsakodnevne naloge. Se pa seveda sistemi motiviranja in nagrajevanja razlikujejo od organizacije do organizacije. Zato je treba najti neko optimalno rešitev, da ne prihaja do negativnih posledic, kot so nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije, slabši odnosi in ne nazadnje tudi odhod kadrov iz organizacije.
Cilj diplomskega dela je spoznati motivacijo in sisteme nagrajevanja, ter ugotoviti, v kolikšni meri vplivajo na zaposlene in njihovo vsakodnevno delo. V teoriji smo preučili motivacijske dejavnike, motivacijske teorije in sisteme plač in nagrad.
Keywords: motivacija, plače, nagrajevanje, Osnovna šola Brežice
Published in DKUM: 06.03.2017; Views: 1110; Downloads: 131
Full text (1,31 MB) |
