| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
DOLOČANJE NITRITOV V VODAH S KONSTANTNO PRETOČNIM ANALIZATORJEM
Barbara Lasecky, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za določitev nitritov v različnih vzorcih vod (pitnih, podzemnih, površinskih in odpadnih vod) smo uporabili konstantno pretočno analizo. Postopek temelji na izmerjeni absorbanci. Za pripravo osnovne standardne raztopine smo uporabili trden natrijev nitrit. Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje. Statistično ovrednotenje smo izvedli glede na zahteve analizne metode (koncentracijsko območje, meja določanja, meje zaznavanja, ponovljvost, obnovljivost in pravilnost). S sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah smo dokazali, da je analizna metoda pravilna. Rezultate smo ovrednotili glede na dovoljene mejne vrednosti nitritov v pitnih, podzemnih in odpadnih vodah v Sloveniji. Iz rezultatov vidimo, da je vsebnost nitritov v večini analiziranih vzorciev vod nizka, saj ne presega mejnih normativov.
Keywords: konstantno pretočni analizator, nitrit, pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, validacija
Published: 22.12.2009; Views: 1903; Downloads: 145
.pdf Full text (34,25 MB)

5.
DOLOČANJE ANIONOV V VODAH Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Špela Pražnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je validacija analizne metode za določanje vsebnosti kloratnega (III) in kloratnega (V) aniona v pitnih in kopalnih vodah z ionsko kromatografijo (IC). Izvedena je bila validacija analizne metode. Določena je bila linearnost, meja zaznavnosti, meja določljivosti, natančnost, točnost, pravilnost, vpliv matrice, časovna stabilnost standardov, interference in statistično obdelani podatki. Analiziran je bil tudi realni vzorec pitne in kopalne vode, ki ni vseboval kloratnega (III) in kloratnega (V) aniona. Dokazano je, da je predlagana analizna metoda primerna, natančna in točna.
Keywords: klorat (III), klorat (V), pitne vode, kopalne vode, IC, validacija
Published: 04.10.2011; Views: 1812; Downloads: 236
.pdf Full text (1,50 MB)

6.
ODSTRANJEVANJE NIKLJA IZ VOD Z ADSORPCIJO
Matej Fink, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V našem diplomskem delu smo želeli z adsorpcijo na naravni in sintetični zeolit ter kelatni polimer odstraniti iz vode nikelj. Izhajali smo iz ˝Pravilnika o pitni vodi˝, kjer je določena mejna koncentracija niklja 0,02 mg/l. Cilj diplomske naloge je znižati vsebnost niklja pod to vrednost. V laboratoriju smo na modelnem vzorcu destilirane vode preizkušali, kako različni dodatki vplivajo na adsorpcijo niklja z vsemi tremi vrstami adsorbentov. Glede na dobljene rezultate smo opravili poskuse na realnem vzorcu pitne vode in ugotovili, da nikelj z modificiranim naravnim zeolitom iz Kosova z NaCl in s Petrosorbom 26T lahko odstranimo pod mejno vrednost 0,02 mg/L. Na adsorpcijo niklja vpliva vsebnost organskih snovi bolj kot prisotnost drugih težkih kovin.
Keywords: nikelj, adsorpcija, pitne vode, zeolit, težke kovine
Published: 24.05.2012; Views: 1793; Downloads: 207
.pdf Full text (2,57 MB)

7.
Obratovanje male biološke čistilne naprave
Marinka Plantan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Keywords: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Published: 10.05.2013; Views: 1734; Downloads: 227
.pdf Full text (2,33 MB)

8.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Keywords: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Published: 16.07.2015; Views: 1178; Downloads: 271
.pdf Full text (910,07 KB)

9.
POSLOVNI MODEL NOVEGA PROGRAMA IN IZDELKA V OBSTOJEČEM PODJETJU
Marko Lavrih, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo določili in nastavili poslovni model uvedbe novega izdelka v obstoječem podjetju. Skušali smo odgovoriti na vprašanje, ali je finančno smiselna širitev dejavnosti na področje, ki ga do sedaj nismo pokrivali in v končni fazi tudi, kakšen finančni učinek je z uvedbo novega programa mogoče pričakovati. V podjetju, ki se 27 let svojega obstoja ukvarja izključno z informacijsko tehnologijo, razmišljamo o širitvi dejavnosti na področje trženja in proizvodnje sistemov oz. sredstev za pripravo (dezinfekcijo) pitne vode večjim uporabnikom, predvsem domovom za starejše občane in zdravstveno-medicinskim ustanovam. Program uvajamo v zdravo podjetje z dobro boniteto z zanesljivimi viri tako v finančnem kot strokovnem oziru. Podjetje razpolaga z lastnimi poslovnimi prostori ter stabilno in zadostno kadrovsko sestavo, zato so v začetnem obdobju stalni stroški praktično zanemarljivi. S pomočjo metodologije panelnega poslovnega modela smo postavili model, ki v devetih različnih segmentih podrobno opiše vse faze uvedbe novega programa ter njihove parametre in relacije med njimi. Na podlagi postavljenega cenika in dokaj dobro poznanih vhodnih stroškov smo izračunali predvideni donos, na katerega lahko računamo v prvih nekaj letih. Izračunali in ovrednotili smo tudi nekaj odstopanj, do katerih seveda zelo verjetno lahko tudi dejansko pride. Ugotovili smo, da bo začrtane prodajne količine težko doseči, saj potencialni kupci že dosegajo sprejemljive rezultate z zelo obvladljivimi stroški, občasni pojavi legionele pa so v našem okolju dokaj sprejemljiv in obvladljiv pojav. V skladu z dobljenimi rezultati bi bilo smiselno investicijsko previdno, a marketinško agresivno nastopiti na tržišču. V nekaj mesecih tipanja tržišča bi dobili natančnejšo predstavo glede prodajnih količin, na katere lahko dejansko računamo. Na podlagi ujemanja ali odstopanja od izračunanih količin in cen imamo podlago za konkretne odločitve o nadaljevanju aktivnosti glede uvedbe novega programa v obstoječe podjetje.
Keywords: priprava pitne vode, dezinfekcija vode, preprečevanje legionele, poslovni model
Published: 14.10.2016; Views: 739; Downloads: 95
.pdf Full text (11,71 MB)

10.
DOLOČANJE ORTOFOSFATA, AMONIJAKALNEGA DUŠIKA, MBAS INDEKSA IN FENOLNEGA INDEKSA V VODAH S PRETOČNIM ANALIZATORJEM
Anita Rogač, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil potrditev točnosti določevanja ortofosfata, amonijakalnega dušika, MBAS indeksa in fenolnega indeksa, s pomočjo konstantnega pretočnega analizatorja, v različnih vodnih vzorcih. Z izvajanjem avtomatiziranih konstantno pretočnih analiznih metod lahko analiziramo v kratkem časovnem obdobju večje število vzorcev (npr. 50 vzorcev v pol ure). Analizne metode smo ovrednotili v skladu z dobro laboratorijsko prakso, ISO standardi in smernicami, pravili, navodili za validacijo. Pri postopku validacije smo obravnavali pripravo umeritvene krivulje, ugotavljali stabilnost sistema, točnost linearnega modela umeritvene krivulje, koeficient kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v različnih vrstah realnih vzorcev vod. Metode smo preizkusili še z analiziranjem certificiranih referenčnih materialov in s primerjalnimi testi v različnih medlaboratorijskih shemah, kjer smo dobili zelo dobre rezultate pri vseh parametrih z odstopanji med 0 in 19 %. Iz rezultatov meritev posameznih parametrov v različnih vrstah vod smo tudi ugotovili, da so vode v Sloveniji glede na vrsto matrice in izvor dokaj čiste, razen nekaj izjem, ki so posledica onesnaženja zaradi kmetijstva, industrije ali nespametnega delovanja posameznikov.
Keywords: ortofosfat, amonijak, MBAS indeks, fenolni indeks, konstantno pretočni analizator, pitne vode, podtalne vode, površinske vode, odpadne vode
Published: 25.07.2016; Views: 669; Downloads: 112
.pdf Full text (1,65 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica