Search the digital library catalog

Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (12,24 MB)

Abstract: Družbeni mediji, predvsem TikTok, so postali ključni del vsakdana mladih, kjer uporabniki preživijo več ur dnevno. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako mladi zaznavajo algoritme družbenih omrežij, ali razumejo njihovo delovanje in kakšen je njihov odnos do teh tehnologij. Raziskava je pokazala, da večina mladih precenjuje svoje razumevanje algoritmov. Prav tako so udeleženci poročali o negativnem vplivu vsebin na svoje počutje, kar nakazuje na potrebo po večji ozaveščenosti o algoritmih in njihovih učinkih na uporabnike. Rezultati te raziskave so lahko v pomoč izobraževalnim ustanovam, oblikovalcem digitalnih zakonov ter razvijalcem družbenih omrežij pri pripravi izobraževalnih programov in izboljšanju digitalne pismenosti mladih.
Keywords: algoritmi, algoritmična pismenost, TikTok
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (871,40 KB)

Abstract: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Keywords: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,82 MB)

Abstract: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Keywords: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (3,41 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti.
Keywords: bralna pismenost, spremljajoči dejavniki, srednja šola, gradniki, test znanja
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 52; Downloads: 36
Full text (4,14 MB)