| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 120
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Medijska pismenost digitalnih priseljencev v odnosu do rabe spletnega družbenega omrežja facebook
Pia Prebevšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost digitalnih priseljencev v povezavi s spletnim družbenim omrežjem Facebook. Gre za starejše uporabnike, ki s temi tehnologijami niso odraščali in se zato pogosto soočajo s težavami pri njihovi uporabi. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kako pogosto digitalni priseljenci uporabljajo Facebook, kaj jih pri tem motivira ter kako poznajo in uporabljajo njihove funkcionalnosti. Prav tako smo izmerili njihovo medijsko pismenost prek samoocene in ustreznega merskega instrumenta. Rezultati so pokazali, da le tip motivacije 'nadzor nad aktivnostmi otrok/bližnjih' napoveduje samooceno medijske pismenosti, medtem ko ostali tipi motivacij ne napovedujejo samoocenjene oziroma ocenjene medijske pismenosti. Prav tako so rezultati pokazali, da število ur dnevne uporabe družbenega omrežja Facebook ne vpliva na samoocenjeno oziroma ocenjeno medijsko pismenost, a da imajo tisti digitalni priseljenci, ki uporabljajo Facebook dve leti ali manj, nižjo samoocenjeno in ocenjeno medijsko pismenost kot tisti, ki ga uporabljajo več kot pet oziroma več kot deset let. Rezultati so pokazali tudi, da večina anketiranih digitalnih priseljencev ne naredi nič, ko naleti na objavo z vprašljivo kredibilnostjo, in da so precej previdni pri sprejemanju prošenj za prijateljstvo. Naši rezultati lahko služijo pri pripravi izobraževanj ali kot osnova za proučevanje medijske pismenosti oziroma proučevanje povezave med medijsko pismenostjo in drugimi družbenimi omrežji.
Keywords: medijska pismenost, družbena omrežja, Facebook, digitalni priseljenci
Published: 05.07.2021; Views: 45; Downloads: 10
.pdf Full text (2,19 MB)

2.
Izbira knjig za bralno značko: primer za četrti razred
Ines Dobaj, 2021, master's thesis

Abstract: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Keywords: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Published: 24.05.2021; Views: 89; Downloads: 29
.pdf Full text (1,99 MB)

3.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, master's thesis

Abstract: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Keywords: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Published: 26.04.2021; Views: 143; Downloads: 21
.pdf Full text (2,96 MB)

4.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Keywords: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Published: 01.04.2021; Views: 161; Downloads: 35
.pdf Full text (3,59 MB)

5.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, master's thesis

Abstract: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Keywords: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Published: 09.02.2021; Views: 257; Downloads: 95
.pdf Full text (1,48 MB)

6.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, master's thesis

Abstract: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Keywords: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Published: 24.12.2020; Views: 237; Downloads: 29
.pdf Full text (602,39 KB)

7.
Finančna pismenost mladih v sloveniji
Gorana Savanović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v zelo dinamičnem ter volatilnem gospodarskem okolju, ki od ekonomskih subjektov zahteva nenehno sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi asimetričnih informacij, ki imajo različne ekonomske učinke. Pojavlja se potreba, da morajo ekonomski subjekti imeti relativno zadosti znanja s področja financ ter gospodarjenja, če želijo generirati ustrezne denarne tokove in dobičke. V akademskih krogih se je izoblikoval poseben termin oz. konstrukt finančne pismenosti, ki žal nima enotne definicije niti ni natančno kvantitativno opredeljen, vendar omenjeni termin v grobem pomeni posameznikovo znanje ter veščine s področja financ ter ocenjevanja finančnih tveganj, s ciljem sprejemanja ustreznih poslovnih odločitev. V diplomski nalogi smo raziskovali, kakšno je stanje finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji. Ugotovili smo, da mladi v Sloveniji niti so finančno pismeni niti niso, ampak so izrazito indiferentni do upravljanja s financami, niti so finančno odgovorni niti niso, ampak imajo nevtralen odnos do financ. in Vpliv staršev in finančna pismenost mladih sta izrazito nevtralna. V Sloveniji obstaja raziskovalna vrzel na področju finančne pismenosti mladih. Izobraževalne institucije bi morale v svoje učne programe vključiti vsebine na temo finančne pismenosti. Mlade je potrebno motivirati, da bodo bolj finančno pismeni in s tem bolj opolnomočeni za sprejemanje pomembnih finančnih odločitev v življenju.
Keywords: finančna pismenost, finančno tveganje, finančno znanje, poslovne odločitve, upravljanje s financami
Published: 14.12.2020; Views: 160; Downloads: 24
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Finančna pismenost in posledice pomanjkljive finanče pismenosti
Klemen Zapečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Finančna pismenost je sposobnost posameznikovega razumevanja in zmožnost uspešnega izkoriščanja raznih finančnih veščin in instrumentov, povezanih z osebnim finančnim upravljanjem. K finančni pismenosti sodi tudi zmožnost realnega in efektivnega oblikovanja osebnega proračuna, ter nalaganje denarja v naložbe za prihodnost. Naloga finančne pismenosti je, da prispeva k osebni finančni neodvisnosti in na podlagi znanja ter informiranosti pomaga posameznikom pri sprejemanju pravilnih finančnih odločitev. V diplomskem projektu posamezne sklope finančne pismenosti opredelimo z vidika njihovih značilnosti, ter kako vplivajo na dolgoročno finančno stanje posameznikov. Podrobneje analiziramo poročilo o finančni pismenosti odraslih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), proučimo pa tudi finančno pismenost v Sloveniji. V diplomskem projektu ugotavljamo, da ima svetovna populacija premalo osnovnega finančnega znanja, kar lahko vpliva ne samo na posameznikovo življenje, pač pa tudi na posamezno gospodarstvo. V delu analiziramo državne tudi programe izobraževanja na področju finančne pismenosti prebivalstva, prav tako pa proučimo tudi orodja, ki jih lahko posamezniki uporabijo v pomoč na poti do finančne neodvisnosti. Na koncu presojamo tudi posledice pomanjkljive finančne pismenosti.
Keywords: finančna pismenost, osebni proračun, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published: 19.11.2020; Views: 210; Downloads: 50
.pdf Full text (1,31 MB)

9.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Abstract: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Keywords: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Published: 10.11.2020; Views: 250; Downloads: 91
URL Link to file

10.
Pošten poskus pri razvijanju naravoslovne pismenosti na razredni stopnji
Bernarda Jeraj, 2020, master's thesis

Abstract: Naravoslovna pismenost je široko definirana v opredelitvi raziskave PISA in vključuje tudi izvajanje raziskovalnega pouka, ki vključuje pošten poskus. Pošten poskus je omenjen v učnem načrtu za Naravoslovje in tehniko in sovpada s spoznavnim razvojem učencev, ki bi ob skrbno načrtovanem pouku tovrstno eksperimentalno delo morali razvijati. V magistrskem delu smo želeli najprej preveriti poznavanje poštenega poskusa pri učiteljih razrednega pouka. Poleg samega poznavanja izraza smo želeli preveriti pogostost uporabe. Zanimalo nas je tudi učiteljevo mnenje o začetkih vpeljevanja učenja in poučevanja s pomočjo poštenega poskusa. Vključili smo učitelje razrednega pouka z različnimi izkušnjami, ki smo jih definirali glede na trajanje zaposlitve. Našo anketo je zaključilo 137 učiteljev. Na podlagi dobljenih rezultatov s pomočjo Fisherjevega testa ne moremo sklepati, da izkušnje in delovni staž vplivajo na poznavanje izraza. Ugotovili smo, da učitelji slabo poznajo izraz pošten poskus (47 %), čeprav trdijo da ga (60 %) pri svojem poučevanju uporabljajo. Zaradi premajhnega deleža uporabe in poznavanja poštenega poskusa v šolski praksi menimo, da je potrebno skrbno načrtovati tovrstni raziskovalni pouk. Dodana je učna priprava za izvedbo v okviru Spoznavanja okolja. 
Keywords: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, spoznavni razvoj, pošten poskus
Published: 09.11.2020; Views: 217; Downloads: 67
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica