Search the digital library catalog

Abstract: Razvoj jezikovne zmožnosti otroka se začne že takoj po rojstvu. Vendar je za oblikovanje povezanega govora in jezikovne strukture potreben razvoj glasovnega sistema, ki vključuje razvoj zaznave glasov (glasovno zavedanje) in proces izgovora posameznih besed. Pomembno je poudariti, da otrok razvija sposobnosti za učenje branja in pisanja še preden stopi v šolo. Branje in pisanje sta kompleksni in zahtevni dejavnosti. Pri branju mora otrok videti črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa obratno  slišati mora glas in ga pretvoriti v črko. Zato so za začetno branje in pisanje v prvi vrsti odgovorne sposobnosti zaznavanja, tako vidnega kot glasovnega. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih (besedah, povedih). Ta sposobnost ima odločilno vlogo v procesu začetnega opismenjevanja. Najvišja stopnja glasovnega zavedanja je fonemsko zavedanje. Gre za razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, fonemov in za zmožnost manipuliranja s temi glasovi (členjene, spajanje in manipuliranje z glasovi z namenom sestaviti novo smiselno besedo). Glasovno zavedanje je tudi dober napovedovalec uspešnosti branja in razumevanja pri branju. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali v kakšni meri je pri otrocih tretjega razreda razvita najvišja stopnja glasovnega zavedanja (fonemsko zavedanje), kako je pri učencih razvito bralno razumevanje in kakšen je napredek učencev v petih mesecih. Oba preverjanja, z razmahom petih mesecev, sta bila izvedena z istim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o konkretnem in realnem napredku učencev.
Keywords: branje, pisanje, glasovno zavedanje, fonemsko zavedanje, bralno razumevanje
Published in DKUM: 12.05.2011; Views: 3294; Downloads: 363
Full text (2,36 MB)

Abstract: Pričujoče delo je poskus celostne obravnave avtorice, ki je kljub temu, da velja za kontroverzno, vendarle predstavnica moderne klasike. Pogosto se sklicujejo nanjo, in to ne le na polju literarnega. Moj namen je bil pokazati, kako se Virginia Woolf razvija in v skladu s tem spreminja tudi svoj odnos do najbolj žgočih problemov — ne le tistih svojega časa, temveč tudi bolj univerzalnih —, še posebej če zadevajo odnose med spoloma; in kako vendarle ves čas ostaja ona sama oziroma kako je bilo vse povedano že na samem začetku. Glavna os, okoli katere sem sklenila urediti svoje izsledke v izpolnjevanju cilja, ki sem si ga zadala, je ženska želja. Ta pa se izmika jasni določitvi, kar me je prisililo, da sem se problema lotila skozi precej široko optiko. Pri tem so mi zelo pomagala aktualna teoretična dela. V izhodišče sem postavila hipotezo, da je bila Virginia Woolf feministka in socialistka — značilnosti, ki so ju sicer spodbijali številni kritiki. Ugotovila sem, da se je, še več, vsled svoje močne intuicije boleče zavedala vseh problemov časa. Njeno videnje sveta kot v temelju ambivalentnega in s tem zavezanega dialektičnemu napredovanju je bilo revolucionarno samo po sebi. Če je to navidez nanehno napredovanje oz. napredek lahko razlog za optimizem, pa je po drugi strani vir nikoli končanega boja za boljši svet, saj ta po sami logiki stvari očitno nikoli ne more biti dosežen. Kar zadeva veèni spor o njenem "androgenem" obdobju, so moje ugotovitve jasne: njen koncept androgenosti je zelo kompleksen, saj zajema vse plasti življenja: sociološko, psihološko, ekonomsko in politično. Je integralni del njenega celotnega opusa, čeprav ga lahko razumemo le kot sredstvo za dosego cilja — vsaj neke vste harmonije med moškim in žensko, do katere pa lahko pride le, če sta si enakopravna, ko torej lahko postaneta prijatelja.
Keywords: Ženska želja, feministična literatura, žensko pisanje, androginost.
Published in DKUM: 07.01.2011; Views: 3339; Downloads: 229
Full text (417,96 KB)

Abstract: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. V prvih letih osnovne šole je za učence poslušanje eden od najpomembnejših virov pridobivanja znanja, ki ga lahko izvajamo z različnimi vajami. Narek in napake, ki jih učenci zagrešijo pri pisanju, pa omogočajo dober vpogled v učenčevo zmožnost pravilnega zapisovanja in v težave, ki jih označuje pojem disgrafija. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, osredotočila sem se predvsem na pisanje. Opisala sem osnove pisanja, kako učence uvajati v pisanje, opisala sem metode učenja pisanja in grafomotoričen razvoj. Posebno poglavje sem namenila tudi pisanju nareka, ki sem ga izvedla z učenci štirih osnovnih šol, ki so črke pridobivali na različne načine. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki so se pojavile pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno-motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja in na področje neznanja. Napake sem predstavila v obliki tabel in grafov.
Keywords: Poslušanje, pisanje, grafomotorika, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 5375; Downloads: 640
Full text (595,26 KB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Keywords: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 2555; Downloads: 241
Full text (10,37 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja. Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Keywords: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Published in DKUM: 05.01.2010; Views: 3066; Downloads: 240
Full text (1,40 MB)