Search the digital library catalog

Abstract: Komunikacija je človekova družbena dejavnost, zato je razvijanje komunikacijskih dejavnosti osnovno težišče pouka. Jezikovne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje predstavljajo integriran jezikovni sistem. Zato je pomemben razvoj vsake izmed dejavnosti. Kajti primanjkljaj pri kateri koli dejavnosti slabi jezikovni sistem. Prav zato so v teoretičnem diplomskem delu vsem štirim komunikacijskim dejavnostim namenjena svoja poglavja. Podrobneje je opisana dejavnost poslušanja. Gre namreč za prvo in najpogostejšo komunikacijsko jezikovno sposobnost, od katere je odvisen razvoj ostalih treh. Pri tem ne gre zapostavljati niti razločujočega poslušanja, ki predstavlja temelj ostalim vrstam poslušanja ter odločilno vpliva na učenje govora in branja. Tako je tudi branje temeljni pogoj za napredovanja otroka v šoli. Še posebej, ko postanejo pisni viri pomembni za učenje. Ob samem usvajanju pisanja se morajo učenci naučiti še številnih pravopisnih pravil. Le-ta so opisana v poglavju o pravopisu. Nekaj strani je namenjenih učnemu načrtu za slovenščino, kjer je med drugim tudi primerjava starega in novega učnega načrta. Namen diplomskega dela je bilo preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacije raziskave razreda, na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Raziskava je bila izvedena dvakrat v istem razredu ter z istim besedilom s pravopisnimi napakami, ki so jih morali učenci prepoznati, označiti ter ustrezno popraviti. Le tako je realno in objektivno govoriti o napredku učencev. S tem preizkusom je z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo bil raziskan individualni napredek učencev v zmožnostih pravopisnih pravil ter razlike v napredku učencev glede na spol v obdobju štirih mesecev. Raziskava je tudi pokazala, da je bil pri večini pravopisnih kriterijev individualni napredek učencev od 1. do 2. preverjanja, prav tako pa tudi, da so bile deklice pri večini pravopisnih kriterijev uspešnejše od dečkov.
Keywords: poslušanje, vrste poslušanja, govorjenje, branje, pisanje, učni načrt, pravopis, besedilo s pravopisnimi napakami
Published in DKUM: 03.01.2013; Views: 2614; Downloads: 325
Full text (3,00 MB)

Abstract: Opismenjevanje je proces, skozi katerega gre vsak človek. Začne se že v predšolskem obdobju, do formalne pismenosti pa pride z vstopom otroka v šolo. Prvi otrokovi spodbudniki v procesu opismenjevanja so vsekakor starši. Otrok jih namreč vidi brati in pisati, kar tudi pri njem spodbudi željo po tem. V obdobju, ko ugotovi, da pisalo pušča sledi, ga to spodbuja, da uporablja različne pisalne pripomočke in podlage. Odrasli moramo otrokovo željo po pisanju potešiti, se z njim pogovarjati ter ga voditi. Tudi vzgojitelji/ce v vrtcu z različnimi vajami in preko iger otroke seznanjajo s črkami, jih učijo poimenovanja posameznih črk ter črkovanja, kjer otrok ugotovi, da ima vsaka črka svoj glas ter z njim povezan tudi grafični zapis. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, kjer sem se najprej osredotočila na vpliv družine na potek opismenjevanja, nato pa sem še podrobneje opisala vse štiri komunikacijske dejavnosti (govorjenje, poslušanje, pisanje, branje). Posebno poglavje sem namenila tudi dejavnikom začetnega opismenjevanja. V empiričnem delu pa sem predstavila in interpretirala rezultate preverjanja, ki sem ga izvajala na dveh mariborskih vrtcih s podružnicami. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskala, v kakšni meri je pri otrocih pred vstopom v šolo razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji sem izvedla z istim instrumentarijem, v razmahu štirih mesecev, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Keywords: opismenjevanje, govorjenje, poslušanje, pisanje, branje, dejavniki opismenjevanja.
Published in DKUM: 18.10.2012; Views: 1934; Downloads: 268
Full text (1,87 MB)

Abstract: Opismenjevanje je celoživljenjski proces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Učitelji mu v šoli pripisujejo veliko vlogo predvsem v prvem triletju, ko je opismenjevanju v šoli namenjeno največ ur. Sprva je pri učenju branja in pisanja pomembno le dejstvo, da ti dve zmožnosti učenci avtomatizirajo, v višjih razredih in kasneje v življenju pa opismenjevanje pomeni učenje iz knjig in sproščujoče branje, pisanje za učenje ali za zapomnitev obveznosti in še mnogo več. Ključnega pomena pri opismenjevanju je funkcionalna pismenost. Pri opismenjevanju igra pomembno vlogo tudi poslušanje, od česar je odvisen razvoj branja, pisanja in govorjenja. Razločujoče poslušanje pripomore k hitrejši zapomnitvi črk in k uspešnemu zapisovanju slišanega. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, pri čemer sem se osredotočila predvsem na branje, pisanje in poslušanje, ki jih v začetnem obveznem izobraževanju najbolj razvijamo. Predstavila sem metode opismenjevanja, postopke pridobivanja črk in motnje, ki se pri opismenjevanju velikokrat pojavijo. Posebno poglavje sem namenila trem komunikacijskim zmožnostim, in sicer poslušanju, branju in pisanju. Pri branju sem veliko vlogo predpisala strategijam, ki jih učenec postopoma obvlada pri stopnjah razvoja branja, prav tako pa dejavnikom, ki bistveno vplivajo na učenje branja. Učenje pisanja poteka hitreje in bolj gladko, če ima učenec dobro razvito grafomotoriko in če jih učitelji opozarjajo na nepravilnosti pri pisanju, zaradi česar lahko imajo učenci kasnejše težave pri zapisovanju črk in besed. V empiričnem delu sledi moja raziskava pismenosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala s preizkusom pismenosti, in sicer z dvakratnim preverjanjem učencev, pri čemer je bil preizkus zaradi objektivnosti rezultatov na obeh preverjanjih enak. Pri raziskavi me je zanimala stopnja pismenosti učencev in individualni napredek. Rezultate sem nato prikazala še glede na spol.
Keywords: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, motnje opismenjevanja, poslušanje, branje, pisanje ter preizkus pismenosti
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 2856; Downloads: 214
Full text (2,43 MB)

Abstract: Sporazumevanje je del našega vsakdanjika, del sporazumevanja pa so tudi različne besedilne vrste, ki jih ustno ali pisno posredujemo naslovniku. Diplomsko delo z naslovom Primerjava pisanja voščila po predhodni obravnavi in brez nje v 3. razredu osnovne šole obravnava pisanje voščil. V teoretičnem delu so opisani grafomotorika, pisanje, opismenjevanje in besedilo. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljam uspešnost učencev 3. razredov (A in B skupine) pri pisanju voščil, saj so to besedilno vrsto spoznavali že dve leti. Rezultate pisanja sem prikazala v tabelah in naredila primerjavo med skupinama in spoloma. Za takšen naslov diplomskega dela sem se odločila zato, ker se mi zdi pomembno, da znamo besedilne vrste pravilno zapisati in jih posredovati naslovniku.
Keywords: grafomotorika, opismenjavanje, besedilo, besedilne vrste, pisanje, voščilo
Published in DKUM: 12.03.2012; Views: 2033; Downloads: 185
Full text (1,01 MB)

Abstract: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati. Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-ne eksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Published in DKUM: 04.10.2011; Views: 3598; Downloads: 409
Full text (2,75 MB)