31. |
32. Vpliv nekaterih dejavnikov na učinkovitost pisanja učencevMarija Ropič Kop, 2011, original scientific article Abstract: V prispevku je osrednja pozornost namenjena aktualnim vprašanjem, ki so povezana s premikom začetka sistematičnega opismenjevanja po analitično-sintetični metodi iz drugega v prvi razred osnovne šole. Študija izhaja iz bojazni, da bo krajše obdobje razvijanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti vplivalo na učinkovitost opismenjevanja, zato meri učinek predbralnih in predpisalnih vaj na kakovost pisanja učencev v 1. triletju osnovne šole pri učencih, ki so bili deležni sistematičnega usvajanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti, ter pri učencih, ki takih vaj skorajda niso bili deležni. Natančneje: raziskava preverja vpliv vaj za osnove pisanja, vaj za razvoj glasovnega zavedanja in vaj za vidno zaznavanje na učinkovitost pisanja po nareku. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo učenci pred začetkom sistematičnega abecednega opismenjevanja heterogeno predznanje (poznavanje črk, branje, razumevanje branja, pisanje), da se lahko učenci učinkovito opismenijo (kar dokazujejo posamezne kategorije napak) ne glede na različno pripravo učencev na sistematično abecedno opismenjevanje in da so deklice uspešnejše v pisanju po nareku.
Keywords: predznanje, opismenjevanje, pisanje po nareku, napake, kategorije napak, didaktična gradiva
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2270; Downloads: 181
 Full text (86,80 KB)
This document has many files! More... |
33. KVALITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV V DRUGEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEPetra Peterka, 2015, undergraduate thesis Abstract: Človek se že od rojstva sporazumeva na verbalni in neverbalni ravni. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na štiri komunikacijske sposobnosti, ki so pomembne za otrokov razvoj in njegovo samopodobo ter vključitev v družbo. Kot novorojenček otrok najprej prične sprejemati slušne informacije in jih skozi faze razvoja poslušanja poskuša analizirati, razumeti in se nanje odzvati. Na dejavnike iz okolja se odziva s pomočjo govora, branja in pisanja. Te komunikacijske sposobnosti prične razvijati že v fazi porajajočega se opismenjevanja pred vstopom v šolo. Otrok s spontanim poskušanjem in posnemanjem govorjenja, branja in pisanja razvija osnovne izkušnje, ki so pomembna predstopnja formalnega opismenjevanja. Večje in bolj bogate kot so njihove izkušnje, lažje in hitrejše bo potekalo opismenjevanje. Te štiri komunikacijske sposobnosti pa so močno povezane s človeškim mišljenjem. Misleči človek je sposoben informacijo sprejeti, jo glede na svoja znanja in izkušnje analizirati, jo skozi sporazumevalne kanale prenesti drugim mislečim bitjem in najti pravilno ali vsaj primerno rešitev problema. Vsi novi miselni procesi, ki jih človek ustvari z novimi idejami, so del kreativnega mišljenja. Ustvarjalnost je prisotna v vsakodnevnih opravilih človeka in pri nekaterih je bolj razvita, pri drugih manj. V diplomskem delu se bom usmerila prav na kreativnost in domišljijo otrok pri pisanju, saj me predvsem zanima njihova iznajdljiva in kreativna stran mišljenja ter njihov napredek v določenem obdobju. V empiričnemu delu sledi moja raziskava napredka v kreativnosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala v dveh obrobjih, pri čemer je bila v obeh preverjanjih enaka. Pri raziskavi me je zanimal individualni napredek v ustvarjalnosti učencev pri pisanju zgodbe ob sliki glede na kvalitativni vidik pisanja. Rezultate sem nato primerjala še glede na razrede in šole.
Keywords: opismenjevanje, poslušanje, govor, branje, pisanje, kreativnost
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 1794; Downloads: 145
Full text (1,12 MB) |
34. KVALITETNI VIDIK V PISNIH IZDELKIH UČENCEV PRVEGA RAZREDAAnja Mohar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Kvalitetni vidik pisnih izdelkov učencev v začetnem obdobju osnovne šole zaznamujejo predvsem asociativni dogodki, personifikacije in ustvarjalnost, zato sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na le-te dejavnike, ki so vplivali na vrednotenje izdelkov prvošolcev. V teoretičnem delu sem se dotaknila šestih področij opismenjevanja, ki so povezana s temo mojega diplomskega dela. Pisala sem o pomembnosti ustvarjalnega mišljenja, na kakšen način ga spodbujamo in kako lahko učitelji sami pripomoremo k razvoju le-tega, o bralnih strategijah, saj se branja med seboj lahko zelo razlikujejo, odvisno od vrste literature, ki jo beremo. Glede na to, da je govor ključnega pomena za razvoj otrokove pismenosti, sem razmišljala tudi o samem razvoju govora in procesu zaznavanja glasov od otrokovega rojstva dalje. Meni najbolj zanimiva tema je bilo pisanje o otroški domišljiji, saj sem spoznala, kaj jo zavira, kaj jo spodbuja in kako se otroška domišljija razvija. Razvoja mišljenja pa sem se v diplomski nalogi lotila le iz psihološkega vidika švicarskega filozofa Piageta, ki poudarja pomen štirih stopenj razvoja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem pisala o stopnjah razvoja pisanja otrok, grafomotoričnih vajah ter o pomembnosti pisnega sporazumevanja v začetni fazi opismenjevanja. V prvih razredih osnovnih šol so se otroci začeli sistematično opismenjevati v drugi polovici razreda, zato sem se osredotočila le na domišljijske dejavnike in kreativnost. Učenci so dobili sliko, ki so jo pisno opisali in dodali poljubne elemente. Preverila sem število asociativnih dogodkov, personifikacij in ustreznosti naslova zgodbe. Preverjala sem jih dvakrat, in sicer v prvi polovici šolskega leta pred sistematičnim opismenjevanjem in nato še v drugi med procesom pridobivanja črk, branja in pisanja. Ker me je zanimala samo njihova ustvarjalnost in domišljija, njihove pravopisne zmožnosti pisanja nisem upoštevala.
Keywords: asociativni dogodki, domišljija, branje, pisanje, govor, razvoj mišljenja in poslušanje
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 1471; Downloads: 139
Full text (1,11 MB) |
35. KVALITATIVNI VIDIKI PISANJA ZGODBE OB SLIKI UČENCEV V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJUPetra Barborič, 2014, master's thesis Abstract: Prvi šolski dan, novi obrazi, šolske potrebščine in vstop v svet črk in številk so ene izmed mnogih stvari, s katerimi bo učenec odraščal skozi svoje šolanje. In ravno svet črk je tista prva stopnja, katero bo spoznaval prva tri leta osnovne šole. Od velikih tiskanih črk do pisanih črk pa je kar dolga pot. Prične se pri začetnem navajanju na različne oblike črk in konča, ko otrok postane pismen. Zna brati in pisati. Vendar to ne pomeni, da se pot v tretjem razredu konča, opismenjevanja se ljudje učimo celo življenje. Večino odgovornosti na začetku poti nosi le en sam, to je učitelj. Njegova naloga je, da nam pokaže pot, po kateri bomo usvojili pisanje. Ta je lahko za nekatere lahka, za druge težja. Delo mu olajšajo opismenjevalne metode in postopki začetnega opismenjevanja, ki jih narekujejo različni avtorji. Učitelj mora poiskati le dober način, s katerim se bo lotil poučevanja. Ob koncu tretjega razreda naj bi tako vsi učenci znali brati in pisati. Sledi nadgrajevanje te poti, torej učitelj od učenca zahteva vedno več in s tem učenec postaja ustvarjalen in kreativen. Razširja pa tudi svoj besedni zaklad in mišljenje, ki je povezano z njim.
V svojem empiričnem delu sem raziskovala ravno to, kreativnost in ustvarjalnost učencev; kako daleč seže njihova domišljija ob koncu 2. in 3. razreda. Raziskava je potekala na petih mariborskih osnovnih šolah, med istimi učenci. Njihova naloga je bila napisati zgodbo ob sliki. Preverjala sem napredek petih spremenljivk. Preverila sem tudi, ali je tretji razred dosegel svoj namen - namen celoletnega utrjevanja. Pri preverjanju sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. S temi metodami sem prišla do rezultatov, ki so pokazali zmožnosti pisanja učencev na kvalitativnem vidiku pisanja zgodbe. Rezultate sem interpretirala s t-testom odvisnih spremenljivk. Preverjanje kvalitativnega vidika pisanja zgodbe ob sliki je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in 2014, instrumentarij je bil enak, saj lahko le tako govorimo o napredku.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, kreativnost, zgodba, kakovostni vidik
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2847; Downloads: 245
Full text (2,98 MB) |
36. PREVODNI PREMIKI V SKRIVNOSTI IN MOČIKatja Šešerko, 2014, master's thesis Abstract: Po knjigah za samopomoč posega vedno več ljudi. Postale so stalnica na knjižnih policah nesrečnih, bolnih in razočaranih, ki želijo svoje težave odpraviti sami, za štirimi stenami. Knjige za samopomoč prihajajo iz celega sveta in če želimo vsem bralcem omogočiti enako bralno izkušnjo, je potrebno zagotoviti kakovostne prevode le-teh. Magistrska naloga se osredotoča na prevajanje knjig za samopomoč, na umetnost prepričevanja z besedo in na iskanje razlik oz. prevodnih premikov med knjigama The Secret in The Power ter njunima slovenskima prevodoma. The Secret in The Power je avtorica Rhonda Byrne napisala z namenom pomagati bralcem najti rešitve za njihove težave. Ponovitve določenih besed in besednih zvez, poudarki ter številne velike začetnice pri besedah, ki niso lastna imena, imajo zato posebno retorično funkcijo – bralcu vtisniti v spomin določeno trditev in ga v nekaj prepričati. V prevodih del »Skrivnost« in »Moč« prihaja do nekaterih izpustov pogosto ponovljenih besed in besednih zvez ter do težav pri izbiri vrste nazivanja bralca. Prav tako prihaja do nedoslednega prevajanja velikih začetnic pri besedah, ki niso lastna imena. Zaradi tega se do neke mere izgubi avtoričina spretna izbira besed in njena prepričevalna moč. Ker je pri knjigah za samopomoč bistvenega pomena ravno prepričevanje z besedami, se morajo vse omenjene značilnosti v večji meri ohraniti v prevodu. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je prevajalkama knjig The Secret in The Power v prevodih uspelo obdržati avtoričin namen in kako sta prevoda prilagajali slovenskim bralcem.
Keywords: Knjige za samopomoč, Skrivnost, Moč, prevodni premiki, umetnost prepričevanja, manipulacija, nazivanje, pisanje z veliko začetnico, ponavljanje, teorija skoposa.
Published in DKUM: 17.06.2014; Views: 2178; Downloads: 221
Full text (1,08 MB) |
37. PRIMERJAVA NAVODIL ZA PRIPRAVO ZAKLJUČNIH DELNatalija Škodnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomske naloge in dela diplomskih seminarjev spadajo med strokovna besedila. Pisanje zaključnih del je zahtevno avtorsko delo, ki od študenta zahteva dobro poznavanje tematike, ki jo obravnava, hkrati pa tudi dobro poznavanje knjižnega jezika in pravila strokovnega pisanja.
V raziskovalni vzorec sem vključila fakulteto – članico Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in tri zasebne visokošolske zavode iz Maribora, Celja in Novega mesta. Raziskala in primerjala sem spletna navodila za pripravo zaključnih del izbranih fakultet in zasebnih visokošolskih zavodov.
Večina navodil vsebuje napotke o predpisani zgradbi naloge. Večina spletnih navodil študentom ne dopušča nobene ustvarjalne svobode. Navodila glede strukture naloge so si podobna, obstajajo pa manjše razlike v zaporedju posameznih sestavin in predvsem v členitvi osrednjega dela naloge.
V večini navodil je posebej poudarjena nujnost navajanja virov, ki jih avtorji prevzemajo pri pisanju, v seznamu literature. Spletna navodila pa ne obravnavajo dovolj natančno prevzemanja in dokumentiranja. Največ razlik med posameznimi navodili pa se pojavlja pri pregledu bibliografskih sklicev.
Keywords: Diplomska naloga, delo diplomskega seminarja, strokovno pisanje, navodila, dokumentiranje, prevzemanje.
Published in DKUM: 12.11.2013; Views: 1821; Downloads: 281
Full text (498,34 KB) |
38. MANCA KOŠIR: MED LITERARNIM PISMOM IN ESEJEMAndreja Motaln, 2013, undergraduate thesis Abstract: Literarna pisma in eseji predstavljajo značilno obliko pisanja sodobne slovenske publicistke Mance Košir. V diplomskem delu je s pomočjo analitične, deskriptivne, historične, komparativne in sintetične metode predstavljen slog pisanja Mance Košir, ki je izrazito literarno-esejističen. Njena dela se razvrščajo na literarna pisma (Ženska pisma, Moški : ženska, Moška pisma in Drugačna razmerja) in eseje (Beremo z Manco Košir, Otoki svetlobe, Objemi srca, Žareti upanje), ki jih Koširjeva poimenuje tudi kolumne. V njenem pisanju prevladuje pričevanjska literatura, saj središče pripovedi tvori avtorjeva osebna izkušnja. Temeljna notranje slogovna prvina je esejiziranje, s čimer literarna pisma postajajo esejistična in posledično nastajajo eseji na posamezne teme. Koširjeva esejizira o osnovnih bivanjskih vprašanjih, dojemanju ljubezni, odnosu med spoloma, literarnem ustvarjanju, mističnih vprašanjih ipd. Hkrati pa v svojih delih obravnava sodobno in trenutno aktualno tematiko ter odpira vprašanja, ki v slovenskem prostoru še zmeraj veljajo za tabu. V ospredju so čustveno-doživljajske prvine, ki izhajajo iz avtorjevih osebnih občutkov in razpoloženj, kar se izraziteje kaže v literarnih pismih. Slikoviti, nazorni in metaforični opisi notranjega duševnega in čustvenega stanja avtorjev zelo pogosto prehajajo v fikcijo. Literarno-esejistična literatura Mance Košir vsebuje prvine polliterarnih zvrsti, kjer prevladujeta spoznavna in etična funkcija, ter elemente literarnega novinarstva, saj so bila besedila pisana z namenom objave v časopisih in revijah, kar se posledično kaže v samem slogu pisanja. Esejističnost s svojimi značilnostmi oblikuje besedilo, ki skozi obravnavano problematiko bralcu posreduje sporočilo ali idejo, ga spodbuja k lastnemu načinu razmišljanja, k sprejemanju drugačnosti in poudarja duhovno plat življenja. Z množično uporabo stilno-retoričnih figur in z ustrezno uporabo jezikovnih prvin je literarno-esejistično pisanje Mance Košir dinamično, zabavno, privlačno in lahko berljivo.
Keywords: literarna pisma, esej, literarno-esejistično pisanje, esejiziranje, literarno novinarstvo, fikcija, polliterarne zvrsti.
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 3062; Downloads: 240
Full text (1,80 MB) |
39. VLOGA UČITELJA SLOVENŠČINE PRI KREATIVNEM USTVARJANJU ŠOLSKE RADIJSKE ODDAJERomana Drumlič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Človek je lahko ustvarjalen na različnih področjih, v znanosti ali umetnosti, kot tudi v preprostih vsakdanjih opravilih. Strokovnjaki so si enotni v tem, da je ustvarjalnost ali kreativnost, proces preoblikovanja obstoječe snovi v drugačno, novo obliko. Kreativnost v učnem procesu je odvisna od osebnostnih lastnosti otrok, spodbudnega okolja, motivacije in drugega. Razvoj ustvarjalnosti pa ni vedno usklajen z razvojem drugih sposobnosti. Strokovnjaki na vprašanje ali se je kreativnega pisanja mogoče naučiti odgovarjajo pritrdilno – s posameznikovo nadarjenostjo in s ponavljajočo se vajo, kar govori v prid tistim, ki se trudijo in spodbujajo kreativnost učencev. Učitelji imajo tako idealen položaj za spodbujanje ali zaviranje kreativnosti skozi svoje sprejemanje ali zavračanje nenavadnega, domišljijskega. Šolski radio, z vsemi spremljevalnimi oblikami in možnostmi, spada med najpomembnejše interesne dejavnosti na naših šolah, saj ob njem učenci poglabljajo svoje zmožnosti jezikovnega izražanja in se vzgajajo v kritične spremljevalce medijev
Cilj diplomskega dela je bil spoznati proces nastajanja šolskih radijskih oddaj Iz osnovnošolskih klopi, ki so predvajane na Radiu Slovenske gorice. V empiričnem delu diplomskega dela bomo z opazovanjem skozi vso šolsko leto in s krajšim intervjujem želeli preveriti, kakšna je vloga mentorjev in kolikšna je avtonomnost učencev pri ustvarjanju oddaj.
Iz zbranih in interpretiranih odgovorov je jasno razvidno, da je šolski radio, v obliki interesne dejavnosti ali izbirnega predmeta, odlično dopolnilo k uram slovenščine za razvijanje kreativnosti, mentor pa tista oseba, ki poskrbi za motivacijo, spodbudno okolje in ustrezne pogoje za ustvarjalnost učencev.
Keywords: ustvarjalnost, kreativno pisanje, šolski radio, radijska oddaja, učitelj kot mentor
Published in DKUM: 17.06.2013; Views: 1751; Downloads: 255
Full text (1,03 MB) |
40. STOPNJA PISMENOSTI V 1. RAZREDUTjaša Gašper, 2013, undergraduate thesis Abstract: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol.
Keywords: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred
Published in DKUM: 27.03.2013; Views: 2618; Downloads: 369
Full text (3,31 MB) |
