21. Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regijiJasmina Ritonja, 2018, master's thesis Abstract: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti.
Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu.
Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol.
V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje.
V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Keywords: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1418; Downloads: 195
 Full text (914,90 KB) |
22. Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črkDragana Vasić, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Keywords: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1415; Downloads: 281
Full text (1,63 MB) |
23. Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanjeIza Herman, 2017, master's thesis Abstract: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Keywords: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 2714; Downloads: 459
Full text (2,14 MB) |
24. Prefiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno raboLora Nadelsberger, Nikolina Brkić, Irena Stramljič Breznik, 2016, original scientific article Abstract: Prispevek ugotavlja razkorak med zapisanimi pravili in aktualno rabo v jeziku pri dveh vrstah zloženk: 1. medponskih zloženkah oz. zloženkah, ki nastanejo z medponskim zlaganjem dveh samostalnikov (avtošola), in 2. prefiksoidnih zloženkah oz. zloženkah, pri katerih v prvem delu nastopajo krni (ekoživilo). Prispevek nato na primerih bio, mobi, tehno in turbo kot prvin besednih zvez oz. zloženk preverja priporočila o zapisovanju v pravopisu kot normativnem priročniku in jih sooča z zapisovalno prakso v novejših splošnih slovarjih ter dejansko rabo iz besedilnih korpusov Gigafida in Kres. Podatke o korpusnih zapisovalnih značilnostih primerja s priporočili iz aktualne razprave, ki pri odločitvi o zapisu skupaj oz. narazen daje prednost pomenskemu merilu pred formalnim.
Keywords: besedotvorje, besedne zveze, prefiksoidne zloženke, pisanje skupaj ali narazen, norma, raba
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1017; Downloads: 136
Full text (162,55 KB)
This document has many files! More... |
25. Sodobna dilema pisanje s pomočjo tipkanja ali pisanje s pisalom na papirUrška Dajčman, 2017, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija nas danes spremlja na vsakem koraku in v vsakem obdobju našega življenja. Otroci v današnjem času doživljajo prvi stik s pisanjem prav s pomočjo tablic, telefonov in drugih računalniških naprav. Posledično se je tudi šola začela prilagajati poplavi tehnologije in nekatere skandinavske države (Norveška, Finska) že zamenjujejo pisanje s pisalom na papir s tipkanjem. Ob tem pa se že oglaša stroka in svari, da področje zamenjave klasičnih oblik pisanja s pisalom s tipkanjem še ni natančno. raziskano. Ob tem se tudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z naslednjimi generacijami in njihovimi akademskimi dosežki, če bomo resnično zamenjali klasične oblike opismenjevanja (pisanje s pisalom na papir) s tipkanjem. Ravno zaradi tega je namen raziskave ugotoviti razlike pri besedilih, ki so napisana s pomočjo papirja in pisala, v primerjavi s tipkanjem. V raziskavo je bilo vključenih 10 učencev 5. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da so učenci napisali bolj bogata besedila, kadar so pisali s pomočjo pisala in papirja, v primerjavi s tipkanjem.
Keywords: utelešena kognicija, pisanje s pisalom, tipkanje
Published in DKUM: 11.08.2017; Views: 1446; Downloads: 278
Full text (1,49 MB) |
26. Individualni napredek učencev pri pisanju zgodbe ob sliki med drugim in tretjim razredomJanja Kobale, 2017, master's thesis Abstract: V prvem triletju osnovne šole je izobraževalni proces pri pouku slovenščine vezan na proces opismenjevanja. Za tak proces pa moramo razvijati komunikacijske spretnosti, ki se jih ljudje učimo celo življenje. Gre za nepretrgan proces, ki se začenja že pred formalnim začetkom šolanja in traja do funkcionalne pismenosti človeka. Ta cilj nekateri dosežejo že po nekaj letih šolanja, drugi nikoli. Kot novorojenčki smo najprej sposobni le poslušati, kasneje govoriti, ko pa začnemo s šolanjem, se naučimo tudi brati in pisati. V šolo učenci vstopijo z različnimi predznanji, na kar mora biti učitelj pripravljen. Ugotoviti mora, kje nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Za usvojitev pisanja in branja je potrebne veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Ko učenci usvojijo tehniko pisanja, jih pričnemo spodbujati h kreativnemu pisanju, kar pomeni, da ob večji ali manjši predhodni pripravi z učiteljem, pišejo samostojno. Ena izmed oblik samostojnega pisanja je tudi opis slike. To učenci predstavijo v pripovedi, na podlagi slike je ustvarjeno novo besedilo. Besedno ustvarjalnejši učenci pišejo daljše povedi, zapisujejo več zloženih povedi, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov.
V svojem empiričnem delu sem raziskovala individualni napredek učencev ob pisanju opisa slike med drugim in tretjim razredom iz količinskega vidika, torej števila besed, povedi, povprečje besed v povedih. Raziskava je bila izvedena na petih mariborskih osnovnih šolah med istimi učenci. Dobili so nalogo, da napišejo besedilo ob dani ilustraciji. Raziskovala sem, ali so pri drugem preverjanju pokazali napredek enoletnega utrjevanja pisanja. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Na podlagi rezultatov sem ugotovila individualni napredek otrok. Preverjanje učencev je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in maja 2014, instrumentarij je bil enak, saj sem lahko le na ta način merila napredek.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, količinski vidik, zgodba, individualni napredek
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1511; Downloads: 150
Full text (1,71 MB) |
27. Priročnik za pisanje in urejanje besedil Fakultete za turizem Univerze v Mariboru : strokovna monografijaMitja Gorenak, Borut Vojinović, Andreja Trdina, Boris Prevolšek, Marko Koščak, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Rosi, Nejc Pozvek, 2017, professional monograph Abstract: Učni proces na fakulteti ne zahteva samo udeležbe na predavanjih in dejavnega sodelovanja na vajah, temveč tudi intenzivno individualno delo študenta. To se mnogokrat predstavi v obliki seminarske naloge oziroma pisnega dela. Najbolj pomembno samostojno delo študenta pa je zagotovo zaključna – diplomska ali magistrska naloga. Da bi študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru predstavili in olajšali pripravo pisnih del, smo na fakulteti pripravili priročnik za pisanje in urejanje besedil. Strokovna monografija zajema poglavja, ki študenta vodijo skozi celoten proces raziskovanja in pisanja dela. Od začetnega iskanja ideje, osnov znanstvenega pisanja in raziskovanja v turizmu, do posameznih korakov raziskovalnega procesa in raziskovalnih metod. V strokovno monografijo je vključeno tudi poglavje o osebnih odnosih, ki še posebej nagovarja odnos med študentom in mentorjem pri pisanju zaključnih del. Priročnik podaja tudi praktične nasvete o jezikovnem in tehničnem oblikovanju besedila ter navajanju literature in virov. Strokovna monografija tako združuje temeljne informacije, ki jih bodo pri svojem delu uporabljali študenti in predavatelji, saj bodo skupaj sledili enotnim smernicam pisanja besedil v turizmu na Fakulteti za turizem.
Keywords: pisanje besedil, urejanje besedil, raziskovanje, citiranje, tehnično oblikovanje besedil
Published in DKUM: 07.08.2017; Views: 2442; Downloads: 349
Full text (1,17 MB)
This document has many files! More... |
28. VPLIV UTRJEVANJA PISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV NA PISANJE NAREKA V 3. RAZREDULana Čavka, 2016, undergraduate thesis Abstract: Začetnemu opismenjevanju, tj. učenju branja in pisanja, je namenjeno celotno prvo triletje osnovne šole. V prvem in drugem razredu učenci tehniko pisanjausvajajo, v tretjem razredu pa jo izboljšujejo in utrjujejo. Pisanje je zapletena in zahtevna miselna dejavnost, ki je povezana z motoriko in vidom. V prvih letih šolanja je poslušanje najpomembnejši vir pridobivanja znanja. Narek je dejavnost, ki se vedno povezuje z začetnim pisanjem, obenem pa je pomembna strategija za razvoj razlikujočegaposlušanja. S pomočjo nareka lahko preverjamo pisne zmožnosti učencev ter njihov napredek na določenih področjih.
V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje, poslušanje, grafomotorični razvoj in motnje, osnove pisanja, uvajanje v pisanje, učenje pisanja in narek.
V empiričnem delu sem v obliki tabel in grafov predstavila napake, ki so jih naredili učenci tretjega razreda osnovne šole pri dveh preverjanjih pisanja nareka.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, poslušanje, grafomotorika, narek
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1707; Downloads: 118
Full text (1,95 MB) |
29. KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDAVesna Krautberger, 2016, undergraduate thesis Abstract: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe.
Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi.
V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Keywords: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1302; Downloads: 93
Full text (4,66 MB) |
30. RAZVOJ SPLETNEGA TURISTIČNEGA PORTALAKlemen Urbančnik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo obravnava področje načrtovanja in izdelave slovenskega spletnega turističnega portala visitslovenia.net.
Dejavniki, ki so pomembni pri načrtovanju in izdelavi portala, so ustrezen koncept, očesu prijazna grafična podoba, zmogljiva tehnološka platforma, tehnična izvedba, ki je skladna s standardi in vključuje tudi pripravo odzivnega oblikovanja, priprava spletnih vsebin, primernih za skeniranje, pozitivna uporabniška izkušnja in nujno potrebna optimizacija za iskalnike.
V prvem delu diplomskega dela omenjene dejavnike opisujemo s teoretičnega vidika, v drugem delu pa s praktičnimi primeri nakazujemo ustrezne rešitve.
Rezultat našega dela je spletni turistični portal visitslovenia.net, ki združuje slovensko turistično ponudbo na enem mestu. S standardizacijo in avtomatizacijo procesov smo dosegli, da se proces opravljanja rezervacij odvija prek rezervacijskega sistema neposredno med uporabnikom in ponudnikom ter brez nepotrebnega vmešavanja z naše strani, posledično pa se tudi skrajša čas od pošiljanja povpraševanja do zaključka rezervacije.
Keywords: pisanje za splet, optimizacija spletnih strani, HTML 5/CSS 3, UX ― uporabniška izkušnja, turistični portal, visitslovenia.net
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 967; Downloads: 118
Full text (3,03 MB) |
