1. Pravopisna zmožnost petošolcev na primeru doživljajskega spisa : magistrsko deloKlementina Ošlak, 2024, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil.
V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Keywords: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (938,82 KB) |
2. Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti pri otrocih starih od 3 do 5 let : diplomsko deloGaja Mlakar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Jezik in opismenjevanje se razvijata pri majhnih otrocih prek njihovih interakcij. V predšolskem obdobju so grafomotorične dejavnosti zelo pomembne, saj otroci z njimi razvijajo svoje spretnosti, pomembne za razvoj pisanja in grafomotorike. V diplomski nalogi z naslovom Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti otrok, starih od 3 do 5 let, smo v uvodnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge, predstavili opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorične sposobnosti, razvoj grafomotorike, motnje pri razvoju grafomotorike, primerna pisala za razvoj grafomotorike in poglavje stranskost, kjer smo natančneje opisali levoročnost in desnoročnost. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti pri izvajanju različnih grafomotoričnih dejavnosti otrok, starih od 3 do 5 let, in kako drža pisala vpliva na grafomotorične sposobnosti otroka. Opazovanje je potekalo enkrat, podatke pa smo zbirali s kvalitativno tehniko. V tem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu naloge tudi potrdili oz. ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ razlik vidnih pri drži pisala, in sicer v oprijemu pisala, podobnosti pa so bile opažene pri drži telesa otroka. Spoznali smo, da je vidna povezava med 1., 2. in 3. načrtovano dejavnostjo, saj so otroci skozi dejavnosti, ki so bile zastavljene od lažje k težji, nadgrajevali grafomotorične sposobnosti.
Keywords: Grafomotorika, drža pisala, drža telesa, pisanje, pisalo.
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 606; Downloads: 79
Full text (3,46 MB) |
3. Zapis zgodbe ob sličicah v 2. razredu osnovne šole : magistrsko deloŠpela Petrič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 1242; Downloads: 196
Full text (1,32 MB) |
4. Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko deloValentina Kragelj, 2022, master's thesis Abstract: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja.
Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.
Keywords: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 776; Downloads: 122
Full text (3,98 MB) |
5. Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko deloTina Tkalec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Keywords: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1197; Downloads: 97
Full text (1,18 MB) |
6. Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda : magistrsko deloBarbara Gole, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda smo v teoretičnem delu obravnavali govor, pisanje in ustvarjalnost. Pri govoru in pisanju smo se posvetili razvoju obeh in opisali dejavnike, ki vplivajo na njun razvoj. Pri ustvarjalnosti smo si ogledali njena poimenovanja, razvoj ter načine merjenja in spodbujanja. Podrobneje smo se posvetili literarni ustvarjalnosti, in sicer kako jo spodbujati in vrednotiti. Ena izmed številnih vaj za spodbujanje literarne ustvarjalnosti je domišljijski binom, ki ga lahko hkrati uporabimo tudi za merjenje učenčeve ustvarjalnosti. V raziskavi empiričnega dela nas je zanimalo, kakšne zmožnosti imajo učenci tretjega razreda pri ustvarjanju domišljijskega binoma na pisnem in govornem področju ter na katerem področju so uspešnejši. V raziskavo je bilo vključenih 20 tretješolcev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Najprej je vsak učenec zapisal zgodbo, v katero je vključil dani nepovezani besedi – ovco in torto. Nato smo isti dan izvedli individualne intervjuje, kjer je vsak učenec pripovedoval zgodbo, v katero je vključil besedi jagoda in sladoled. Zgodbe smo pregledali in analizirali. Zanimalo nas je, koliko vseh in koliko različnih besed, enostavčnih in zloženih povedi ter povprečno število besed na enostavčno in zloženo poved bodo vsebovale zgodbe, ter koliko asociativno oddaljenih dogodkov, igrivih elementov in elementov personifikacije bo vključenih v zgodbe.
Keywords: govor, pisanje, zgodba, literarna ustvarjalnost
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 759; Downloads: 97
Full text (1,06 MB) |
7. Priročnik za pisanje in urejanje besedil Fakultete za turizem Univerze v Mariboru2021 Abstract: Učni proces na fakulteti ne zahteva samo udeležbe na predavanjih in dejavnega sodelovanja na vajah, temveč tudi intenzivno individualno delo študenta. To se mnogokrat predstavi v obliki seminarske naloge oziroma pisnega dela. Najbolj pomembno samostojno delo študenta pa je zagotovo zaključna – diplomska ali magistrska naloga. Da bi študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru predstavili in olajšali pripravo pisnih del, smo na fakulteti pripravili priročnik za pisanje in urejanje besedil. Strokovna monografija zajema poglavja, ki študenta vodijo skozi celoten proces raziskovanja in pisanja dela. Od začetnega iskanja ideje, osnov znanstvenega pisanja in raziskovanja v turizmu, do posameznih korakov raziskovalnega procesa in raziskovalnih metod. V strokovno monografijo je vključeno tudi poglavje o osebnih odnosih, ki še posebej nagovarja odnos med študentom in mentorjem pri pisanju zaključnih del. Priročnik podaja tudi praktične nasvete o jezikovnem in tehničnem oblikovanju besedila ter navajanju literature in virov. Strokovna monografija tako združuje temeljne informacije, ki jih bodo pri svojem delu uporabljali študenti in predavatelji, saj bodo skupaj sledili enotnim smernicam pisanja besedil v turizmu na Fakulteti za turizem.
Keywords: priročnik, pisanje, urejanje besedil, raziskovanje, citiranje, tehnično oblikovanje besedila
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 1082; Downloads: 160
Full text (7,12 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šoleMartina Domanjko, 2021, master's thesis Abstract: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije.
Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika.
Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Keywords: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 1647; Downloads: 212
Full text (3,13 MB) |
10. Vpliv levoročnosti na razvoj grafomotorike pri otrocih, starih od 4 do 6 letMaša Hedl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pisanje je ena od komunikacijskih sposobnosti, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju. Sprva se mora otrok naučiti in pridobiti ustrezna znanja pravilne drže telesa in pisala, same orientacije v prostoru in na formatu, ki ga uporablja. Kasneje pa te veščine uporabi. Da bi vzgojitelj kvalitetno sooblikoval proces, mora med drugimi biti pozoren tudi na stranskost otroka. Dominanca se pri otrocih navadno pokaže med tretjim in četrtim letom starosti. Sama stranskost nikakor ni vzrok za slabšo učno zmožnost ali uspešnost otroka.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje kot proces, na osnove pisanja, razvoj fine in grobe motorike. Eno poglavje pa smo namenili tudi grafomotoričnim spretnostim, razvoju grafomotorike in motnjam v razvoju grafomotorike. Posebno pozornost pa smo namenili v poglavju stranskost, kjer smo podrobneje predstavili desnoročnost, levoročnost ter tudi ambilateralnost.
V empiričnem delu pa so predstavljeni in interpretirani rezultati opazovanja posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali levoročnost vpliva na razvoj ter kakovost pismenosti pri predšolskih otrokih. Ter ali imajo levoročni otroci enako možnosti za napredovanje ob enakih pogojih. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer opazovanjem. Opazovanje je potekalo enkrat, opazovali pa smo pravilno telesno držo in držo pisala, ter število odklonov pri napisani navpični, ravni črti. Ugotovili smo, da imajo levični otroci enake možnosti ob enakih pogojih za napredovanje ter, da levoročnost ne vpliva na kakovost pismenosti pri predšoslkih otrokih.
Keywords: pisanje, opismenjevanje, levoročnost, drža telesa, drža pisala
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 1249; Downloads: 153
Full text (851,31 KB) |
