| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, master's thesis

Abstract: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Keywords: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Published: 12.02.2021; Views: 229; Downloads: 49
.pdf Full text (3,13 MB)

2.
Vpliv levoročnosti na razvoj grafomotorike pri otrocih, starih od 4 do 6 let
Maša Hedl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pisanje je ena od komunikacijskih sposobnosti, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju. Sprva se mora otrok naučiti in pridobiti ustrezna znanja pravilne drže telesa in pisala, same orientacije v prostoru in na formatu, ki ga uporablja. Kasneje pa te veščine uporabi. Da bi vzgojitelj kvalitetno sooblikoval proces, mora med drugimi biti pozoren tudi na stranskost otroka. Dominanca se pri otrocih navadno pokaže med tretjim in četrtim letom starosti. Sama stranskost nikakor ni vzrok za slabšo učno zmožnost ali uspešnost otroka. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje kot proces, na osnove pisanja, razvoj fine in grobe motorike. Eno poglavje pa smo namenili tudi grafomotoričnim spretnostim, razvoju grafomotorike in motnjam v razvoju grafomotorike. Posebno pozornost pa smo namenili v poglavju stranskost, kjer smo podrobneje predstavili desnoročnost, levoročnost ter tudi ambilateralnost. V empiričnem delu pa so predstavljeni in interpretirani rezultati opazovanja posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali levoročnost vpliva na razvoj ter kakovost pismenosti pri predšolskih otrokih. Ter ali imajo levoročni otroci enako možnosti za napredovanje ob enakih pogojih. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer opazovanjem. Opazovanje je potekalo enkrat, opazovali pa smo pravilno telesno držo in držo pisala, ter število odklonov pri napisani navpični, ravni črti. Ugotovili smo, da imajo levični otroci enake možnosti ob enakih pogojih za napredovanje ter, da levoročnost ne vpliva na kakovost pismenosti pri predšoslkih otrokih.
Keywords: pisanje, opismenjevanje, levoročnost, drža telesa, drža pisala
Published: 21.01.2021; Views: 140; Downloads: 30
.pdf Full text (851,31 KB)

3.
Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob sliki
Urška Kostanjšek, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo. V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Keywords: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Published: 27.07.2020; Views: 267; Downloads: 50
.pdf Full text (707,36 KB)

4.
Vpliv predznanja na pisanje po nareku
Neli Pirc, 2019, master's thesis

Abstract: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Keywords: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Published: 14.01.2020; Views: 400; Downloads: 79
.pdf Full text (730,16 KB)

5.
Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šole
Nina Mager, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju. V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Keywords: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Published: 20.12.2019; Views: 412; Downloads: 100
.pdf Full text (8,07 MB)

6.
Spremljanje napredka predšolskih otrok pri spontanem pisanju in pisanju po nareku
Anja Škrobar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pisanje je poleg poslušanja, govorjenja in branja ena od komunikacijskih sposobnosti. Gre za spretnost, ki se ob pozitivnem vplivu okolja pojavi spontano. V predšolskem obdobju otroci skozi različne razvojne stopnje pisanja razvijajo predpisalne zmožnosti za poznejše učenje pisanja v prvih razredih osnovne šole. Opismenjevanje ne predstavlja zgolj učenja branja in pisanja, temveč k temu sodi še razvijanje tistih sposobnosti in spretnosti, ki do tega pripeljejo. Opismenjevanje torej ni vezano le na formalno izobraževanje, ampak se začenja že v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske sposobnosti, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju (govorjenje, pisanje in poslušanje). Podrobno je predstavljeno pisanje, opredeljene so stopnje pisanja, spontano pisanje in pisanje po nareku. Eno poglavje je namenjeno tudi opismenjevanju, znotraj katerega so opisane predopismenjevalne spretnosti ter metode opismenjevanja. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati vseh treh preverjanj za posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja napredek pri pisanju predšolskih otrok v različnih časovnih obdobjih. Podatki so zbrani s kvantitativno tehniko, in sicer s strukturiranim opazovanjem. Na treh preverjanjih, ki so potekala v razmaku treh mesecev, so bile opazovane spontano zapisane besede, pri drugem delu se je otrokom narekovalo vnaprej določene besede ter opazovalo njihov zapis. Ugotovljen je napredek med posameznimi preverjanji, in sicer pri spontanem pisanju in tudi pri pisanju po nareku.
Keywords: pisanje, spontano pisanje, pisanje po nareku, opismenjevanje, napredek
Published: 22.11.2019; Views: 472; Downloads: 108
.pdf Full text (2,01 MB)

7.
Glosar akademske integritete
Loreta Tauginienė, Inga Gaižauskaitė, Irene Glendinning, Július Kravjar, Milan Ojsteršek, Laura Ribeiro, Tatjana Odiņeca, Franca Marino, Marco Consentino, Shiva Sivasubramaniam, Tomáš Foltýnek, 2018, scientific terminological dictionary, encyclopaedia or topical lexicon

Abstract: Glosar služi kot osnova za nadaljnje razumevanje akademske integritete skozi usvajanje novih terminov in spoznavanje starih terminov v novem kontekstu. Potreba po takšnem dokumentu se je kazala v raznolikosti splošno veljavnih terminov, uporabljanih v različnih kontekstih, zato smo v tem smislu skušali dogovoriti njihov skupen pomen. Glosar bi lahko bil v pomoč nacionalnim varuhom oz. varuhinjam človekovih pravic, sodni oblasti, nadzornikom skladnosti, vodjem raziskovalnih projektov in organom na univerzah, ter seveda študentom, poslovnemu sektorju in ostalim.
Keywords: glosar, akademska integrireta, plagiarizem, etika, raziskovanje, akademska kršitev, akademsko pisanje, avtorske pravice
Published: 13.10.2019; Views: 727; Downloads: 52
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Vpliv vzgojitelja na zmožnost risanja kroga pri otrocih, starih od 3 do 4 let
Alenka Jeglič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo se najprej osredotočili na teoretični del, kjer smo iz strokovne literature povzeli najpomembnejše dejavnike za čim bolj uspešne rezultate na področju grafomotorike, podrobneje smo se osredotočili na začetno opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti – pisanje in poslušanje, vlogo odraslega, grafomotoriko. Raziskovali smo, kakšna je pravilna drža pisala, telesa, kje začnemo risati krog in v katero smer. Navedli smo tudi strokovna mnenja glede razvojnih mejnikov pri risanju in kateri dejavniki vplivajo na opismenjevanje. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti za devetnajst opazovanih otrok skozi trimesečno obdobje ter jih izvajali v skupini, da bi otroci dosegli bolje zmožnosti pri risanju kroga. Otroke smo preverili z začetnim preverjanjem na formatu A3 in A4 z enako vajo za risanje kroga, opazovali različne parametre in si jih zabeležili. Po izvedenem praktičnem delu smo enako vajo ponovili ter primerjali podatke iz začetnega s končnim preverjanjem. Rezultati so potrdili, da vzgojitelj vpliva na zmožnost risanja kroga, sam spol ter starost otrok pa nista imela vpliva na boljše ali slabše zmožnosti otrok. Posebej dobre rezultate smo dobili pri opazovanju sklenjenosti kroga ter drži telesa, kar nam dokazuje, da je viden napredek v obdobju od začetnega preverjanja do končnega preverjanja.
Keywords: grafomotorika, krog, vpliv vzgojitelja, pismenost, pisanje, poslušanje
Published: 18.09.2019; Views: 392; Downloads: 108
.pdf Full text (4,61 MB)

9.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, master's thesis

Abstract: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Keywords: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Published: 18.07.2019; Views: 448; Downloads: 90
.pdf Full text (2,07 MB)

10.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Keywords: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Published: 29.11.2018; Views: 455; Downloads: 101
.pdf Full text (1,45 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica