| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Pilotna naprava za pirolizo polietena
Jure Aleksejev, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Danes se količina nerazgradljivih odpadkov iz umetnih polimerov meri v milijonih ton, kar predstavlja veliko obremenitev okolja in tudi izgubo pomembnega energenta. Energetska izraba odpadnih polimerov je možna in se izvaja, vendar zaradi njihove kemijske sestave zahteva posebne naprave. S pirolizo lahko polimere predelamo v proizvode, ki omogočajo enostavnejšo energetsko izrabo. Pričujoče delo opisuje gradnjo pilotne naprave za pirolizo polietena in eksperimentalni preizkus njene energetske učinkovitosti. Z napravo lahko predelamo polieten v mešanico plinastih in tekočih ogljikovodikov, pri čemer je energija, ki jo za to potrošimo manjša, kot pa energija, ki bi jo pridobili s sežigom nastalih ogljikovodikov.
Keywords: piroliza, polieten, učinkovitost
Published: 15.10.2014; Views: 989; Downloads: 153
.pdf Full text (2,55 MB)

4.
Projekt predelave muljev iz čistilne naprave podjetja Paloma d.d. s postopkom pirolize
Alojz Cvetko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Problematika, kam in s kakšnimi stroški z biološkim blatom ter v papirni industriji papirno kašo ostaja večno vprašanje. Iskanje po eni strani ekološko sprejemljivih ter po drugi strani stroškovno sprejemljivih načinov so privedli do najrazličnejših raziskav. Eden od načinov je predelava muljev s postopkom pirolize pri katerem dobimo še uporaben produkt. V diplomski nalogi je opisan postopek predelave, narejena je poizkusna predelava ter ekonomska analiza z dobo vračanja investicije. Rezultati so pokazali, da je smiselno investirati v tehnologijo v kateri je moč videti prihodnost trajnostne rešitve kam z mulji iz čistilnih naprav. Glede doseganja boljše kvalitete biooglja so potrebna nadaljnje raziskave z možnostjo mešanja z drugimi surovinami in posledično z večjo možnostjo trženja pridobljenega produkta.
Keywords: Piroliza, biooglje, zgorevanje, biološko blato, papirniški mulj
Published: 08.07.2015; Views: 611; Downloads: 169
.pdf Full text (2,85 MB)

5.
PIROLIZA LESNE BIOMASE
Maja Preskar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je opisati in predstaviti proces pirolize lesa in se osredotočiti na proces pirolize, kjer se pridobi največ trdnega produkta – to je proces torefikacije lesa. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena lesna biomasa in pomen posameznih sestavnih delov v lesu. Predstavljen in opisan je postopek pirolize ter vsi tipi pirolize s prevladujočimi produkti in značilnostmi. Diplomsko delo je osredotočeno na počasno pirolizo, ki jo imenujemo torefikacija, ker pri tem postopku dobimo največ trdnega produkta. Drugi del diplomske naloge zajema podrobne opise različnih tehnologij, uporabljenih pri postopku torefikacije lesne biomase, kjer dobimo kot produkt toreficirane pelete. Narejena je energetska primerjava energentov – lesa, toreficirane biomase, toreficiranih peletov in oglja. Primerjava vključuje energetske vrednosti in gostote pri značilni vrednosti vlage v materialu. Za primerjavo je bil izbran kotel na trdna goriva za ogrevanje poslovnega objekta. Kotel obratuje po principu pirolize lesa. Preračunana je primerjava porabe posameznih energentov ter ekonomska in energetska analiza, v smislu kurilnih vrednosti vseh energentov. Energenti, ki so bili izbrani za izgorevanje v kotlu na trdna goriva, so les, lesni peleti, toreficirani peleti in oglje.
Keywords: piroliza, biomasa, les, torefikacija, toreficirani peleti, oglje
Published: 01.02.2016; Views: 1926; Downloads: 373
.pdf Full text (1,42 MB)

6.
Sinteza nanodelcev zlata z modificirano ultrazvočno razpršilno pirolizo
Peter Majerič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorsko delo predstavlja študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultate in analize, s katerimi je povezana sinteza čistih, okroglih, neaglomeriranih nanodelcev zlata (AuNPs) z velikostjo okoli 50 nm. V prvem delu raziskav smo sintetizirali AuNPs s konvencionalno ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP). Za surovino smo uporabili tetrakloroaurično kislino HAuCl4(s), ki smo jo raztopili v vodi. To raztopino smo v komori z ultrazvokom razpršili v kapljice, ki jih je nosilni plin N2 prenesel v reakcijsko peč. V tej peči so potekale stopnje sinteze: izhlapevanje kapljic, toplotna dekompozicija, redukcija s plinom H2 in zgoščevanje. Nastali so AuNPs različnih oblik z velikostmi do 300 nm, pri čemer smo identificirali visoko stopnjo aglomeracije. Ker s konvencionalnim USP nismo dosegli cilja, smo postavili hipotezo, da lahko izdelamo ciljne AuNPs z modificiranim USP, kjer je cona izhlapevanja kapljic ločena od reakcijske peči, reducirni plin pa je uveden neposredno v reakcijsko peč. Za potrditev hipoteze smo z eksperimenti preučevali vplivne parametre USP-sinteze: koncentracijo Au v začetni raztopini, temperature v coni izhlapevanja kapljic in v reakcijski peči ter pretok plinov N2 in H2. S pomočjo tehnik karakterizacij (TEM, DLS, ICP) na nastalih AuNPs smo ugotovili, da pri USP-sintezi hkrati potekata dva mehanizma nastanka nanodelcev (»kapljica-v-delec«, DTP in »plin-v-delec«, GTP). Z DTP nastajajo veliki nanodelci – do 300 nm, z GTP pa majhni – do 50 nm. Kadar potekata oba mehanizma hkrati, dobimo neugodno bimodalno velikostno porazdelitev AuNPs. Na tej osnovi smo postavili model nastanka AuNPs, ki pojasnjuje, kako lahko pri USP-sintezi s spreminjanjem koncentracije Au v začetni raztopini in pretokov plinov vplivamo na DTP in GTP mehanizma nastanka v korist GTP. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 4,5 l/min N2, 2,0 l/min H2) smo ustvarili pogoje za nastanek AuNPs z GTP-mehanizmom. Pri tem so nastali okrogli AuNPs z ozko velikostno porazdelitvijo (37,0 ± 5,5 nm). Tako smo potrdili pravilnost postavljenega modela in hipotezo, da lahko z modificiranim USP izdelamo AuNPs ciljnih lastnosti.
Keywords: modificirana ultrazvočna razpršilna piroliza, nanodelci zlata, mehanizmi nastanka, karakterizacija
Published: 08.06.2016; Views: 973; Downloads: 61
.pdf Full text (7,14 MB)

7.
IZDELAVA VEZIVA ZA ASFALT - BITUMNA IZ OBNOVLJIVIH VIROV S POMOČJO PIROLIZE NA LABORATORIJSKI NAPRAVI
Borut Rožman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preverili možnost pridobivanja bitumenskih komponent iz lesa, s pomočjo metode pirolize v tekoči fazi. Eksperimente smo izvajali v visokotemperaturnem šaržnem mešalnem reaktorju s prekinjevalci toka. Na izhodu smo zbirali vodni in oljni destilat. Plinske produkte smo speljali na baklo. Vzorce reaktorskega ostanka smo ekstrahirali s toluenom. Predlagali smo teoretičen model piroliznega razpada lesa v tekoči fazi. Model predpostavlja nereaktivno tekočo fazo in umešanje oziroma dispergiranje lesnega ostanka v tekoči fazi. Model predvideva nastanek zgolj optimalnih produktov, glede na tendenci; ohraniti čim večji delež ogljika in vodika ter čim nižji delež kisika v lesnem ostanku. Po modelu lahko iz lesa, ob optimalnem poteku pirolize v tekoči fazi, pridobimo 46 % bitumenskih komponent, 0 % oljne frakcije, 30 % vodne frakcije in 24 % plinske frakcije. Z eksperimenti smo preverjali vpliv maksimalne temperature procesa na potek pirolize lesa. Med raziskavami smo, pri maksimalni temperaturi 288 °C, iz lesa izločili 8 % oljne frakcije, 25 % vodne frakcije in 18 % plinske frakcije. Sklepamo, da smo v lesnem ostanku bistveno znižali delež kisika, saj so rezultati blizu optimalnim vrednostim iz modela. Pri tej temperaturi se lesni ostanek ne umeša v tekočo fazo. V reaktorskem ostanku so ostali večji kosi z lesno strukturo. Pri analizi s toluenom smo ugotovili, da precejeni reaktorski ostanek vsebuje približno enak delež netopnih snovi kot tekoča faza. Z višanjem maksimalne temperature pirolize, lesna struktura vedno bolj razpada. Pri 381 °C pridemo do umešanja lesnega ostanka v tekoči fazi. Trdni vzorci reaktorskega ostanka so krhki in nehomogeni. Vzorec smo raztopili s toluenom in raztopino filtrirali. Na filtrirnem ostanku so se nabrali ogleni produkti. Lesni produkti v reaktorskem ostanku verjetno delujejo kot polnilo in ne kot sestavina tekoče bitumenske faze. S pirolizo lesa, v gumenem destilatu kot tekoči fazi, nam je uspelo že pri 288 °C znižati delež kisika v reaktorski zmesi. Pri tej temperaturi nam ni uspelo doseči prehajanja ligninskega dela lesa v tekočo fazo, hkrati v precejenem reaktorskem ostanku ni povečanja oglenih produktov. Z zviševanjem temperature lesni ostanek ogleni (presnavlja se v ogljik), raje kot se raztaplja oziroma dispergira v tekoči fazi. Z zviševanjem maksimalne temperature pirolize, dosežemo umešanje lesnega ostanka. Toda umešani ogleneli produkti verjetno nimajo adhezivnih lastnosti zaželenih v bitumnu. Predvidevamo da produkti pirolize v bitumnu delujejo kot polnilo in niso najbolj primerni za njegovo izdelavo. V delu smo ugotovili potreben potek procesa pirolize glede na vrsto komponente bitumna, ki jo želimo pridobivati.
Keywords: piroliza v tekoči fazi, les, bitumen
Published: 14.10.2016; Views: 643; Downloads: 64
.pdf Full text (3,16 MB)

8.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Keywords: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Published: 28.09.2016; Views: 650; Downloads: 90
.pdf Full text (2,20 MB)

9.
Primerjava parametrov za pirolizo polimernih materialov
Maša Ahej, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kaj storiti z odpadki umetnih polimernih gradiv je danes velik izziv za sodobnega človeka, saj se merijo v tonah in predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Z njihovim nepravilnim ravnanjem pa prav tako zavržemo pomemben energetski vir. Energetska izraba polimernih gradiv je možna, zaradi njihove kemijske sestave. Postopek pirolize je primeren in se v manjšem deležu že izvaja, za pretvorbo nekoristnih in škodljivih odpadkov v gorivo primerljivo konvencionalnim. Diplomsko delo vsebuje izvedbo pilotne naprave za pirolizo in eksperimentalni preizkus s tremi različnimi tipi polimernih gradiv. Opisani in med seboj primerjani so najpomembnejši parametri pirolize.
Keywords: umetna polimerna gradiva, piroliza, primerjava parametrov, gorivo
Published: 26.09.2019; Views: 81; Downloads: 20
.pdf Full text (1,70 MB)

10.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, master's thesis

Abstract: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Keywords: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Published: 23.09.2019; Views: 166; Downloads: 32
.pdf Full text (2,43 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica