SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
GEOGRAFSKA UČNA POT KOTLJE Z OKOLICO PRI PREDMETU DRUŽBA V PETEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Blanka Matjašec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge Geografska učna pot Kotlje z okolico pri predmetu Družba v petem razredu devetletne osnovne šole je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine za učence v petem razredu devetletne osnovne šole na primeru načrtovanja konkretne učne naloge. Analizirali smo učni načrt Družba s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na podlagi analize strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti Kotelj z okolico. Na osnovi preprostih učnih metod terenskega dela smo oblikovali geografsko učno pot ter izdelali pedagoško dokumentacijo, h kateri štejemo izdelavo učne priprave za učitelja, primere učnih listov z učence (z rešitvami), ki smo jih upoštevali pri sestavi učne poti Kotlje z okolico. Upoštevani in izbrani so bili kriteriji, ki omogočajo učencem usvojitev znanja s pomočjo izkustvenega učenja. Takšen način pridobivanja znanja je predviden v izdelanih učnih listih, s pomočjo katerih lahko učenci na konkretnih primerih raziskujejo in spoznajo svojo domačo okolico oziroma Kotlje z okolico.
Keywords: Geografska učna pot, družbeno geografske značilnosti Kotelj z okolico, terensko delo, učni listi, učni načrt, učenci, peti razred devetletne osnovne šole.
Published: 23.12.2009; Views: 2563; Downloads: 222
.pdf Full text (9,68 MB)

3.
UČENJE NA PROSTEM NA PRIMERU UČNE POTI OB RIBNIKU VRBJE V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Jerneja Žagar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge Učenje na prostem na primeru učne poti ob ribniku Vrbje v petem razredu osnovne šole je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine za učence v petem razredu devetletne osnovne šole na primeru konkretne geografske učne poti. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na podlagi analize strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti ribnika Vrbje in naselja Vrbje. Na osnovi preprostih učnih metod terenskega dela smo oblikovali geografsko učno pot ter izdelali pedagoško dokumentacijo, h kateri štejemo izdelavo učne priprave za učitelja, primere učnih listov za učence, ki smo jih upoštevali pri sestavi učne poti ob ribniku Vrbje. Izbrani so bili kriteriji, ki omogočajo učencem usvojitev znanja s pomočjo izkustvenega učenja. Takšen način pridobivanja znanja je bila osnova za oblikovanje učnih listov, s pomočjo katerih učenci na konkretnih primerih raziskujejo in spoznajo svojo domačo okolico oziroma ribnik in naselje Vrbje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: geografska učna pot, geografske značilnosti KS Vrbje, družbeno geografske značilnosti KS Vrbje, terensko delo, učni načrt, učenci, peti razred devetletne osnovne šole.
Published: 05.05.2010; Views: 2707; Downloads: 260
.pdf Full text (906,61 KB)

4.
ODSTOTKI V 5. RAZREDU
Inga Rajtman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Odstotki v 5. razredu predstavlja v teoretičnem delu vertikalno pot poučevanja izražanja deležev in razmerij od delov celote do odstotkov, kakršno zahteva učni načrt za matematiko. V nadaljevanju so prikazani izsledki raziskav, na katerih temelji pouk v tujih državah. Opisan je model poučevanja, po katerem se učenci seznanijo z odstotki že v 5. razredu devetletne osnovne šole. Model temelji na intuitivnem znanju, izhajajočem iz življenjskih izkušenj učencev. Namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je tovrstno znanje odstotkov med slovenskimi petošolci. Zanimalo nas je, ali so le-ti res sposobni smiselno usvojiti koncept odstotkov, ne da bi se jih že prej formalno naučili pri uri matematike. V ta namen je bila izvedena raziskava, v katero je bilo vključenih 107 petošolcev iz treh različnih osnovnih šol. Rezultati te raziskave so prikazani v empiričnem delu, kjer so obdelani glede na stratum osnovne šole, subjektivno oceno znanja matematike, oceno zadnje kontrolne naloge pri matematiki in glede na izkušnje učiteljev 4. razredov. Iz pridobljenih podatkov lahko strnemo glavne ugotovitve, ki pa so: učenci dokaj dobro razumejo kvalitativni pomen odstotkov, znajo zapisati grafično predstavljene dele celote z odstotki, odstotke razložijo s polovicami, odstotke predstavijo z različnimi modeli, pri čemer je uporaba merljivega modela tista, ki najverjetneje vodi v pravilno predstavitev, uporaba diskretnega pa v napačno.
Keywords: deli celote, ulomki, decimalna števila, odstotki, peti razred.
Published: 22.04.2010; Views: 1964; Downloads: 185
.pdf Full text (2,03 MB)

5.
GEOGRAFSKA UČNA POT RAČA V 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Mojca Boštaj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi strokovne geografske literature proučili izbrane geografske značilnosti občine Moravče s poudarkom na naselju Krašce. Opredelili smo pomen pouka v naravi pri proučevanju domače pokrajine z izkustvenim učenjem. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na učni poti učenci pri neposrednem stiku z naravo z izkustvenim učenjem pridobivajo novo in utrjujejo že usvojeno znanje. Na osnovi terenskega raziskovanja smo oblikovali geografsko učno pot Rača. Za učence petega razreda devetletne osnovne šole smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja ter predstavili možne dejavnosti na terenu. Geografska učna pot Rača je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela in za podrobnejšo seznanitev z značilnostmi posameznega opazovalnega mesta, ki jih učitelj posreduje učencem. Priročnik za učitelje je sestavljen iz vodnika po posameznih opazovalnih točkah, kjer so za vsako opazovalno mesto napisane specifične geografske in druge informacije. Pri vsakem opazovalnem mestu so zapisane vsebine, operativni cilji, učne metode, pripomočki, priporočena literatura ter dejavnosti, ki jih učenci izvajajo. Oblikovali smo tudi primere učnih listov za učence ter njihove rešitve, s pomočjo katerih učenci pridobivajo novo znanje in poglabljajo ter utrjujejo že znano učno snov.
Keywords: naselje Krašce, pouk v naravi, izkustveno učenje, geografska učna pot, terensko delo, peti razred devetletne osnovne šole
Published: 20.05.2016; Views: 566; Downloads: 122
.pdf Full text (3,81 MB)

6.
Poznavanje kolesa kot prevoznega sredstva v 5. razredu osnovne šole
Nejc Nemec, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Poznavanje kolesa kot prevoznega sredstva v 5. razredu osnovne šole je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo kolo kot prevozno sredstvo, zgodovino kolesa, njegove sestavne dele, vrste koles, obvezno in dodatno opremo koles, podajamo pa tudi kriterije, ki jih je potrebno ob nakupu kolesa upoštevati, nasvete, kako kolo vzdrževati in kako se z njim voziti. Analizirali smo učni načrt za pouk naravoslovja in tehnike v petem razredu s stališča koles in ugotovili, da čeprav v tem razredu učenci opravljajo kolesarski izpit, te vsebine v učni načrt niso zajete. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem in petem razredu osnovne šole ter opisali postopek pridobitve kolesarskega izpita za učence. V empiričnem delu predstavljamo rezultate empirične raziskave, ki smo jo izpeljali na vzorcu sto dvanajstih petošolcev iz Murske Sobote, ki v letu 2014 opravljajo kolesarski izpit. Ugotovili smo, da imajo anketirani visoko znanje o kolesih in varnem vključevanju z njimi v promet ter da tako ravnajo tudi v praksi.
Keywords: promet, kolo, osnovna šola, peti razred, znanje o kolesih, ravnanje s kolesi
Published: 27.05.2016; Views: 889; Downloads: 150
.pdf Full text (2,06 MB)

7.
Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku
Dušanka Brumen, 2016, master's thesis

Abstract: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Keywords: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Published: 14.10.2016; Views: 475; Downloads: 123
.pdf Full text (2,34 MB)

8.
Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole
Anja Hujdec, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo − teoretična, empirična in praktična. V teoretičnem delu magistrske naloge podrobneje predstavljamo aktivno učenje (s poudarkom na izkustvenem učenju), naravoslovje (osnovnošolsko naravoslovje s poudarkom na eksperimentalnem delu) in učni predmet naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu s pomočjo intervjuvanih učiteljev praktikov ugotavljamo, da se učitelji zavedajo pomena eksperimentalnega dela ter se ga zato pri svojem rednem delu pogosto poslužujejo. Kot vir eksperimentov najpogosteje uporabljajo učbenik in delovni zvezek (večina jih v tem šolskem letu uporablja učbeniški komplet Radovednih 5, Založba Rokus Klett), prepričani pa so, da je izkustveno učenje pomembno za učence, ker jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi ter trajnejše znanje. V praktičnem delu magistrske naloge je podrobno predstavljeno načrtovanje, izpeljava in evalvacija učne ure Balon pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, po sodobnih eksperimentalnih načelih. Temu delu je dodan zbir nalog za eksperimentalno delo. Vsak eksperiment je podrobno opisan (potrebni pripomočki, postopek dela, predviden rezultat ter naravoslovno ozadje eksperimenta), izveden in za boljšo predstavo tudi fotografiran.
Keywords: Izkustveno učenje, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, peti razred, eksperimentalno delo
Published: 08.08.2017; Views: 340; Downloads: 85
.pdf Full text (3,09 MB)

9.
Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole
Vesna Turinek, 2017, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno načrtovan in izveden.
Keywords: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred, pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija
Published: 13.10.2017; Views: 433; Downloads: 69
.pdf Full text (5,14 MB)

10.
Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh
Nastja Nudl, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem  pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli  teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal. V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Keywords: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Published: 05.12.2018; Views: 229; Downloads: 27
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica