SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Postavitev proizvodnega procesa razreza pločevine v trakove
Robert Čermelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Merkur d.d. mora zaradi vedno večje konkurence na trgu iskati vedno nove poti za pridobivanje prednosti pred konkurenco. Pomembno je ponuditi izdelek, ki bo zadovoljiv kupca tako s funkcionalnostjo, kakovostjo in primerno ceno, ter hkrati podjetju prinesel tudi dobiček Zato smo v podjetju uvedli novo storitev – proizvodno storitev. V tej diplomski nalogi bom predstavil novi proizvodni proces razreza pločevine v trakove, ter finančno upravičenost investicije
Keywords: Ključne besede: logistika skladišče proizvodni proces razrez pločevine perspektiva
Published: 10.02.2009; Views: 1627; Downloads: 198
.pdf Full text (3,21 MB)

3.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV
Marija Poročnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v EU poleg številnih prednosti pridobila tudi pravico do črpanja kohezijskih sredstev; sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Težko je zagotovo reči, kako uspešna je Slovenija dejansko bila pri pridobivanju in porabi sredstev strukturnih skladov. Vendar pa na podlagi podatkov, ki so že na voljo, lahko sklepamo, da je Slovenija kljub začetnim težavam uspešno zaključila prvo programsko obdobje 2004-2006. Pomembno pa je, da si je nabrala dragocene izkušnje za finančno perspektivo 2007-2013, v kateri je Sloveniji namenjenih znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Podjetja in organizacije, ki želijo priti do sredstev strukturnih skladov, se prijavijo na ustrezen razpis. Poleg zamisli za uspeh, torej dobre poslovne ideje, je za uspeh na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. EU prepričajo le inovativni in dobro pripravljeni projekti. Prav tako je potrebno s pripravami začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko.
Keywords: Strukturni skladi, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis.
Published: 23.02.2010; Views: 1905; Downloads: 398
.pdf Full text (362,32 KB)

4.
PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Martina Pavše, 2009, undergraduate thesis

Abstract: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.
Keywords: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.
Published: 08.06.2010; Views: 1968; Downloads: 241
.pdf Full text (666,55 KB)

5.
POMEN SREDSTEV EVROPSKEGA KMETIJSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ PODEŽELJA NA RAZVOJ KMETIJSTVA V SLOVENIJI
MAJA LJUBEC, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kjub temu,da ima Evropa odlične možnosti za kmetijsko pridelavo, se delež kmetijske dejavnosti v gospodarstvu zmanjšuje. Evropa želi s svojimi ukrepi spodbuditi kmetijstvo in obuditi delovanje na podeželju. Za te ukrepe EU namenja največji delež svojega denarja, da bi tako prispevala k večjemu pomenu podeželja, ki bo služilo tudi prihodnjim rodovom. Države lahko koristijo sredstva EU za razvoj podeželja skozi EKSRP, ter tako vlagajo v izboljšanje in nadaljnji razvoj kmetijstva. Z vstopom v EU je slovensko kmetijstvo postalo del SKP EU. S tem je dobilo možnost prejemanja sredstev iz EKUJS, iz katerega je Sloveniji uspelo porabiti večino ponujenih sredstev. S tem denarjem smo pri nas nekoliko izboljšali gmotni položaj kmetijstva. Od leta 2007 Slovenija dobiva evropska kmetijska sredstva iz EKSRP. Tudi ta sredstva bo Slovenija vlagala v razvoj kmetijstva ter ohranjanje poseljenosti podeželja.
Keywords: kmetijstvo, skupna kmetijska politika EU, politika razvoja podeželja, EKUJS, finančna perspektiva, EKSRP.
Published: 22.06.2010; Views: 2044; Downloads: 244
.pdf Full text (354,11 KB)

6.
RAZVOJ IN PERSPEKTIVA BANČNEGA ZAVAROVALNIŠTVA V SLOVENIJI
Barbara Herjavec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija na področju bančnega zavarovalništva še ni dosegla ravni razvitosti držav, ki je značilen za starejše članice skupnega evropskega prostora. Danes večina slovenskih bank preko svojih okenc ponuja bančno zavarovalniške storitve, ki pa jih je večina za enkrat omejena na ponujanje različnih vrst življenjskih zavarovanj. Od teh je najbolj razširjena ponudba življenjskih zavarovanj, kjer zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (t.i. »Unit—linked Life Insurance«). Banke pa postopoma že uvajajo trženje raznih oblik premoženjskih zavarovanj (avtomobilsko odgovornost, zavarovanje stanovanjskih objektov in premičnin itd.). Omenjena zavarovanja so zelo kompleksna in se banke z njimi posredno verjetno ne bodo nikoli ukvarjale (denimo zaradi načina likvidacij škod), so pa možne izpeljanke. Banke bodo morale najti upravljavce škod, se povezati s klicnimi centri (kamor lahko stranke pokličejo ob nezgodi) in asistenčnimi družbami (ki urejajo stvari za zavarovance). Iz diplomskega dela lahko povzamemo, da se slovenski trg bančno zavarovalniških produktov razvija in ima še veliko potenciala. Slovenski potrošnik potrebuje in si želi bančno zavarovalniških storitev tako zaradi načina življenja, kateremu smo priča kot tudi zaradi demografskih sprememb. Še posebej se potencial za banke kaže na področju dopolnilnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskih zavarovanj.
Keywords: banke, zavarovalnice, bančno zavarovalništvo, perspektiva bančnega zavarovalništva, razvoj bančnega zavarovalništva, zavarovalniški produkti.
Published: 01.04.2010; Views: 2006; Downloads: 221
.pdf Full text (357,68 KB)

7.
NOVI IZZIVI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN VPLIV NA SLOVENSKO KMETIJSTVO
Nataša Marko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Več kot 40 let se je SKP uspešno spopadala z različnimi izzivi. Današnja SKP je politika, za katero se je odločila naša družba. Ta politika še naprej podpira kmetijstvo v EU ter hkrati izpolnjuje pričakovanja državljanov, davkoplačevalcev in potrošnikov, pri tem pa skrbi za čim manjše izkrivljanje mednarodne trgovine. SKP je bila prenovljena, da bi zagotovila neposredno podporo kmetom, ki upoštevajo pravila EU za varstvo okolja, varnost živil, zdravstveno varstvo rastlin, zdravstveno varstvo in dobro počutje živali. Za kmetijsko politiko bo tako največji izziv najti pravo ravnotežje med prilagajanjem kmetijske pridelave, zagotavljanjem zadostne količine hrane in biomase ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Na odločanje v zvezi s SKP posebej vpliva finančni položaj, ki ga ima posamezna država članica v odnosu do SKP. Na strani prilivov so upoštevana sredstva 1. in 2. stebra SKP na strani odlivov pa vplačila v skupno blagajno v deležu, kot ga zavzemajo sredstva za SKP. Slovenija se zavzema za ohranitev SKP tudi v prihodnje in bodo nadaljnje reforme SKP določale tudi okvir za izvajanje slovenske strategije razvoja kmetijstva.
Keywords: Skupna kmetijska politika, reforma 2003, proračun, kmetijska politika, zdravstveni pregled reforme 2003, modulacija, poenostavitev SKP, finančna perspektiva 2007 -2013, slovensko kmetijstvo, novi izzivi SKP, strategija slovenskega kmetijstva
Published: 15.07.2010; Views: 2098; Downloads: 231
.pdf Full text (415,38 KB)

8.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Keywords: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Published: 19.08.2010; Views: 1451; Downloads: 181
.pdf Full text (755,31 KB)

9.
ZNAČILNOSTI PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
Barbara Šuler, 2010, final seminar paper

Abstract: Zaradi ekonomskih in političnih sprememb v svetu mora Evropska unija neprestano prilagajati svojo finančno politiko in svoje prednostne naloge. Struktura proračuna kot tudi njegov obseg sta se postopoma razvijala. Prihodki proračuna EU zajemajo tradicionalna lastna sredstva, prihodke na osnovi DDV in osnovi BND ter drugi prihodke. Financiranje proračuna poteka iz državnih blagajn in države članice tako ocenjujejo koristi politike EU v primerjavi s svojimi prispevki. EU sprejema načelo solidarnosti med državami članicami. Nekatere države prispevajo več sredstev kot jih prejemajo in obratno. Največ sredstev EU je leta 2008 prejela Francija, največ sredstev je EU prispevala Nemčija. Glede na delež BND je največ sredstev EU leta 2008 prejel Luksemburg, največji delež BND sredstev je Uniji prispevala Belgija. Na strani izdatkov je največ sredstev že od samega začetka namenjeno kmetijstvu. Ostale politike so vse do devetdesetih letih ostale v ozadju. V devetdesetih letih so v proračunu izvedli reformo, in sicer so začeli vse bolj poudarjati strukturne operacije, večji poudarek so namenili tudi notranjim in zunanjim politikam ter administraciji. Manj sredstev pa so začeli namenjati kmetijstvu. Sedanji proračun je omejen s tremi elementi: s finančno perspektivo, z odločitvijo o lastnih sredstvih in z letnim proračunom. Izpolnjuje se v skladu z načeli enotnosti, točnosti, uravnoteženosti, univerzalnosti, dobrega finančnega poslovanja in preglednosti proračuna. Proračun EU je pomemben mehanizem za uresničitev obstoječih ciljev politik, uvedbo sprememb in zagotovitev čim večjih dolgoročnih ukrepov. Obdržal je prvotno zasnovan cilj, ki je temeljil na enotnem trgu, razvoju globalne vizije za Evropo.
Keywords: proračun EU, finančna perspektiva, struktura proračuna, odhodki proračuna, prihodki proračuna
Published: 07.12.2011; Views: 1298; Downloads: 84
.pdf Full text (893,70 KB)

10.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Keywords: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Published: 03.05.2011; Views: 1340; Downloads: 209
.pdf Full text (685,30 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica