| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Keywords: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Published: 30.11.2016; Views: 937; Downloads: 131
.pdf Full text (1018,93 KB)

2.
3.
Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonij
Anja Ivanuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Keywords: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Published: 15.10.2010; Views: 2661; Downloads: 182
.pdf Full text (637,28 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica