| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odstranjevanje pegastega šuma iz slik SAR z uporabo globokega učenja : magistrsko delo
Tadej Habjanič, 2023, master's thesis

Abstract: Postopek odstranjevanja pegastega šuma je neizogiben pri obdelavi slik z radarjem s sintetično odprtino (SAR). Obstaja več različnih metod za odstranjevanje pegastega šuma, vendar se je postopek s konvolucijsko nevronsko mrežo (CNN) izkazal kot zelo učinkovita metoda. Pri preprosti strukturi CNN se še vedno izgubi precejšnje število podrobnosti na sliki. Za rešitev tega problema je bila uporabljena arhitektura kodirnika – dekoderja. Model se uči s pristopom, ki temelji na veliki količini podatkov, z uporabo algoritma gradientnega spuščanja s kombinacijo spreminjanja ojačanja pri odstranjevanju šuma in funkcije izgube celotne variacije. Poskusi, izvedeni na realnih slikah, kažejo, da ta metoda dosega pomembne izboljšave v primerjavi z ostalimi metodami.
Keywords: pegasti šum, radar s sintetično odprtino, konvolucijska nevronska mreža, arhitektura kodirnik – dekodirnik
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 274; Downloads: 24
.pdf Full text (12,83 MB)

2.
Pridobivanje produktov iz pegastega badlja (sylibum marianum) : magistrsko delo
Mojca Hraš, 2023, master's thesis

Abstract: Pegasti badelj spada med eno najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, ki se je razširila že skoraj po vsem svetu. V semenih pegastega badlja se skriva mešanica flavonolignanov, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Ekstrakcija silimarina iz pegastega badlja poteka v dveh stopnjah, saj semena vsebujejo tudi veliko maščob in jih je treba predhodno razmastiti. Razmaščevanje običajno poteka s pomočjo heksana. V tem magistrskem delu smo za razmaščevanje uporabili še druga topila in metodo hladnega stiskanja. V ekstrahiranih oljih smo določevali tudi vsebnost tokoferolov in topil. Kot pričakovano smo dokazali, da je metoda hladnega stiskanja najbolj ugodna, saj ohrani sestavo in kvaliteto olja ter je za zdravje in okolje najmanj škodljiva. V nadaljevanju smo želeli optimirati ekstrakcijo silimarina iz razmaščenih semen. Najprej smo določili najboljše topilo, za katero se je izkazal aceton. Nato smo z računalniškim programom Design Expert določili optimalno temperaturo, čas ekstrakcije in razmerje topilo : material. Ugotovili smo, da se vsebnost silimarina s temperaturo niža, viša z višanjem razmerja topilo : material in da vsebnost začne padati po 11 urah ekstrakcije. V ekstraktih smo določili tudi vsebnost ogljikovih hidratov, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Predhodno smo predvideli, da bo ekstrakt pridobljen iz materiala, ki je bil predhodno razmaščen z metodo hladnega stiskanja, imel najboljše lastnosti in imel najvišjo antioksidativno aktivnost. To trditev smo v magistrskem delu tudi potrdili.
Keywords: pegasti badelj, olje, silimarin, optimizacija postopka ekstrakcije, Design Expert, antioksidativna aktivnost
Published in DKUM: 11.05.2023; Views: 613; Downloads: 101
.pdf Full text (4,26 MB)

3.
Uporaba globoko evtektičnih topil kot zelene alternative za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja (silybum marianum) : magistrsko delo
Manca Merslavič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo priprave globoko evtektičnih topil kot nadomestnega medija škodljivim organskim topilom za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja. V okviru magistrske naloge smo pripravili pet globoko evtektičnih topil različne sestave ter dodatno 80 % etanol kot konvencionalno organsko topilo in preverjali, katero od njih je najbolj ugodno za ekstrakcijo silimarinov iz pegastega badlja. Za sintezo globoko evtektičnih topil smo uporabili naslednje spojine: holin klorid, mentol, 1,4-butandiol, 1,2-propandiol, mlečno kislino in sečnino. Po HPLC analizi smo iz kromatogramov in enačbe umeritvene premice izračunali, kolikšna je bila koncentracija skupnih silimarinov, ki smo jih ekstrahirali iz posameznega vzorca. Vsa DES topila, razen DES2 (mentol : 1,4-butandiol v razmerju 1 : 2), so bila redčena z vodo, in sicer v razmerju 75 % DES-25 % H2O. Ugotovili smo, da se je največ silimarinov sprostilo v 80 % etanolu, ki je polarno protično topilo. Sledili sta globoko evtektični topili iz holin klorida in 1,2-propandiola ter holin klorida in 1,4-butandiola. Njima sta sledili globoko evtektični topili iz holin klorida in mlečne kisline ter holin klorida in uree (sečnine), najmanj silimarinov pa se je sprostilo v globoko evtektično topilo iz mentola in 1,4-butandiola, ki je bilo tudi edino topilo, ki ni vsebovalo vode, torej hidrofobno. Iz rezultatov je razvidno, da je prisotnost vode v topilu pozitivno vplivala na izkoristek ekstrakcije silimarinov iz pegastega badlja, vendar so bile koncentracije skupnih silimarinov, ekstrahiranih iz pegastega badlja, kljub temu izredno nizke, zaradi česar bo v prihodnje potrebnih še veliko raziskav, da bi to lahko izboljšali.
Keywords: globoko evtektična topila, pegasti badelj, silimarin, zelena kemija, silybum marianum
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1371; Downloads: 182
.pdf Full text (2,03 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica