| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Intramuskularna aplikacija zdravila pri otroku
Tamara Kondrič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Intramuskularna aplikacija zdravil pri otroku je pogosta in večinoma rutinska negovalna intervencija, vendar hitre razvojne spremembe pri otroku prinašajo stalno spreminjanje pogojev aplikacije (npr. razmerje mišične mase, zmožnost za prenašanje neugodja). Namen zaključnega dela je bil raziskati intramuskularno aplikacijo zdravil pri otroku. Metode: Uporabili smo sistematični pregled literature. Iskali smo po mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in spletnem iskalniku Google ter v domači bazi podatkov Cobiss. Določili smo vključitvena in izključitvena merila glede na postavljena raziskovalna vprašanja ter predstavili potek iskanja in pregleda virov z modelom PRISMA. Rezultate smo predstavili tabelarično in opisno. Rezultati: Na podlagi sinteze dobljenih podatkov smo podali 2 vsebinski kategoriji: (1) posebnosti intramuskularne aplikacije zdravil pri otroku in (2) tveganja za zaplete pri izvajanju intramuskularne aplikacije zdravil pri otroku. V prvi vsebinski kategoriji smo identificirali dodatnih 6 podkategorij in v drugi dodatni 2 podkategoriji. Razprava in sklep: Čeprav je intramuskularna aplikacija zdravil pogosta negovalna intervencija, se klinične smernice za intramuskularno aplikacijo zdravil pri otroku med seboj še nekoliko razlikujejo. Primerjava smernic z rezultati novih raziskav omogoča posodabljanje in optimizacijo.
Keywords: aplikacija v mišico, zdravila, pediatrija, medicinska sestra
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 278; Downloads: 88
.pdf Full text (642,45 KB)

2.
Zadovoljstvo uporabnikov s klinično informacijskim sistemom Think!Med Clinical
Sabina Kaplan, 2019, master's thesis

Abstract: POVZETEK V dobi informacijske tehnologije je informacija ključnega pomena tako v podjetjih kot v zdravstvu. Informacija mora biti kakovostna, dostopna, pravočasna in dostop do nje morajo imeti vsi, ki jo potrebujejo. Z uvedbo brezpapirnega informacijskega sistema skušamo poenostaviti in pospešiti dostop do informacije. To, ali bo informacija pravočasna, dovolj kakovostna in dovolj dostopna, je odvisno od informacijskega sistema. Podatki, ki jih lahko klinični informacijski sistem (KIS) ponudi uporabniku v danem trenutku, so zelo pomembni za nadaljnje zdravljenje. Več podatkov, različne možnosti zapisov, zapisi, ki so zbrani na enem mestu, in povezava različnih sistemov pripeljejo do kakovostne in hitre zdravstvene oskrbe. V bolnišnicah se vse pogosteje srečujemo z različnimi kliničnimi informacijskimi sistemi. Raziskava, ki smo jo izvedli, je potekala na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer smo od leta 2009 začeli uvajati klinični informacijski sistem Think!Med Clinical, od leta 2017 pa je to prva brezpapirna bolnišnica. V raziskavi smo želeli predstaviti klinični informacijski sistem Think!Med Clinical in v povezavi z njim ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov tega sistema. Ugotovili smo, da so starejše medicinske sestre slabše ocenjevale funkcionalnost in fleksibilnost KIS Think!Med Clinical, kar povežemo z izobrazbo zaposlenih, kjer se je pojavila računalniška nepismenost. Delo s pacientom zaradi večje uporabe računalniškega sistema ni omejeno. Statistično ni zanesljivo, da so informacije hitro in enostavno dostopne, saj so se pokazale omejitve v povezavi z drugimi kliničnimi informacijski sistemi. Informacijski sistem Think!Med Clinical v veliki večini zadosti potrebam različnih uporabnikov, vendar ima tudi nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih z raziskavo poiskali. Predvsem se je pojavila velika želja zaposlenih po e-temperaturnem grafičnem listu, ki bi nadomestil papirnato obliko temperaturnega lista in omogočil hiter pregled iskanih parametrov. Pojavila se je potreba po povezavi več različnih kliničnih informacijskih sistemov. Elektronski zapisi dolgoročno omogočajo bolj kakovostne zapise, celostni pregled, nudijo kronološke preglede, možnosti primerjave in s tem tudi možnosti za nadaljnji razvoj stroke ter različne možnosti za raziskovalne namene.
Keywords: klinični informacijski sistem, zadovoljstvo uporabnikov, pediatrija, Think!Med Clinical.
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 1188; Downloads: 210
.pdf Full text (2,83 MB)

3.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Keywords: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 3326; Downloads: 193
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica