1. Gozdna pedagogika je lahko sestavni del pouka v 1. razredu Osnovne šole Bistrica ob Sotli : magistrsko deloLea Butkovič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vpeljavo gozdne pedagogike v pouk prvega razreda pri predmetih spoznavanje okolja, slovenščina in matematika. Namen raziskave je bil preučiti, kako pouk v gozdu vpliva na znanje učencev o gozdu, njihovo doživljanje gozda in odnos do njega ter možnosti vpeljave gozdne pedagogike v redni pouk. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je gozdna pedagogika, kakšno vlogo ima gozd kot učno okolje, značilnosti izkustvenega in sodelovalnega učenja, vlogo učitelja, umeščenost gozdne pedagogike v učni načrt za 1. razred ter prednosti in slabosti vpeljave gozdne pedagogike v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi aktivnosti, ki smo jih izvedli v različnih letnih časih (jeseni, pozimi in spomladi) pri pouku matematike, slovenščine in spoznavanje okolja. Raziskava je temeljila na pred- in po-testu, ki sta vključevala vprašanja o razumevanju gozda, njegovem pomenu, prepoznavanju živali in dreves ter občutkih učencev.
Keywords: gozdna pedagogika, gozd, medpredmetno povezovanje, naravno okolje, prvošolci
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (5,29 MB) |
2. Pojav in razvoj empiričnega pedagoško-sociološkega raziskovanja na Slovenskem : magistrsko deloUrška Kiselak, 2025, master's thesis Abstract: Obdobje med obema svetovnima vojnama (1919–1941) je prineslo spremembe, ki so se odražale tudi na področju pedagogike. Na Slovenskem lahko v tem času sledimo pluralizmu pedagoških paradigem. To so duhoslovna, reformska in socialnokritična pedagoška paradigma, pojavljata pa se tudi herbartizem in katoliška pedagogika. Vsako od njih so z lastnimi pristopi zastopali posamezni slovenski pedagogi. Med njimi so se zaradi različnih pogledov in teoretičnih izhodišč pogosto odvijale odmevne polemike. Pričujoče zaključno delo v sredino postavlja socialnokritično pedagoško paradigmo in novosti, ki jih je prinesla. Socialnokritični pedagogi so z različnimi lokalno obarvanimi raziskavami potrjevali odločilno vlogo socialnega okolja na telesni in psihični razvoj otroka. Ugotovitve so izhajale iz okolja, v katerem so delovali posamezni učitelji, z njihovo pomočjo pa se je učiteljsko delo učinkovito prilagodilo potrebam okolja in otrok nekega kraja. Posebnost socialnokritične pedagoške paradigme je v tem, da so izrazito napredni in levičarsko usmerjeni pedagogi s pomočjo različnih pristopov vzpostavili učinkovit način empiričnega pedagoško-sociološkega raziskovanja, ki je v tistem času na Slovenskem predstavljal veliko novost. Pomemben začetnik in predstavnik socialnokritične pedagogike na Slovenskem je dr. Franjo Žgeč (1896–1961). V zaključnem delu bodo opisani tudi drugi predstavniki socialnokritične pedagogike, njihovi prispevki in doprinos k slovenski pedagogiki.
Keywords: medvojno obdobje, socialnokritična pedagogika, empirično raziskovanje, pedagogika, sociologija
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,05 MB) |
3. Primerjava pristopov na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v javnem in montessori vrtcu : diplomsko deloKlara Pešak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava za današnje čase bistven vidik sodobne predšolske vzgoje. Ta je vključevanje trajnostnega razvoja v vzgojno izobraževalne prakse v vrtci montessori in javnih vrtcih. V delu se osredotočamo na analizo različnih pristopov. Torej pristopov montessori in javnih vrtcev k vzgoji in izobraževanju. Zanima nas tudi na kakšen način oba pristopa vključujeta vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj v svoje delo. V teoretičnem delu predstavljamo koncepte trajnostnega razvoja, njegovo vrednost in pomen za razvoj našega planeta v prihodnosti. Poleg tega opredeljujemo tudi vlogo vzgojiteljev, kot pomembnih oseb v vzgoji otroka v zgodnjem obdobju, pri uvajanju trajnostnih vrednot in praks. V praktičnem delu, ki smo ga oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč smo želeli ugotoviti, kako različni pristopi vplivajo na oblikovanje okoljske ozaveščenosti otrok in kakšne možnosti obstajajo za izboljšavo na tem področju. Praktični del tako vsebuje pripravo in analizo izvedene dejavnosti v vrtcu montessori in javnem vrtcu. Zapisane so tudi naše ugotovitve po izvajanju dejavnosti. Ugotovili smo, da se razlike pojavljajo že pri rokovanju s predmeti. Otroci iz vrtca montessori so bolj vešči rokovanja s pripomočki in prelaganjem ter zajemanjem kot otroci iz javnega vrtca. Pri razumevanju o škodljivosti odpadkov za vodo so se prav tako pokazale razlike med otroki iz obeh pristopov. Otroci iz javnega vrtca so potrebovali bistveno več verbalne pomoči in spodbujanja kot otroci iz vrtca montessori. Iz ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave vzgojnih praks v smer trajnostnega razvoja.
Keywords: vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, predšolski otrok, javni vrtec, pedagogika montessori
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,67 MB) |
4. Jože Jurančič - učitelj v službi narodaEdvard Protner, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V času med obema vojnama so levo orientirani učitelji v Sloveniji izoblikovali specifično pedagoško paradigmo, ki je temeljila na empiričnem raziskovanju vplivov socialnega okolja na otroka in je podprla alternativne didaktične oblike pouka. Značilen predstavnik te paradigme je bil Jože Jurančič, predvojni učitelj komunist. Besedilo predstavi njegovo fascinantno življenjsko zgodbo in opiše didaktične značilnosti njegovega učiteljevanja v različnih krajih na Slovenskem. Po vojni je bil Jurančič zaprt na Golem otoku. Kljub usodi političnega zapornika je leta 1957 objavil polemični članek, v katerem je vodilnemu slovenskemu teoretiku povojne socialistične pedagoške doktrine očital negativen odnos do predvojnih progresivnih prizadevanj levo orientiranih učiteljev in preveliko naslonitev na sovjetsko pedagoško doktrino. Ta polemika razkriva zanimiva razhajanja med marksistično orientiranimi pedagogi, ponuja pomemben vpogled v diskontinuiteto predvojne in povojne pedagogike in hkrati odpira možnost interpretacije, ki v povojni pedagoški misli prepoznava pluralizem konceptov.
Keywords: slovenski pedagogi, socialno kritična pedagogika, učiteljski poklic, pedagoški pluralizem
Published in DKUM: 29.08.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (358,87 KB)
This document has many files! More... |
5. Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanjuAndrej Flogie, Jakob Škrobar, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Razvoja kompetenc 21. stoletja pri šolajočih predstavlja enega izmed pomembnih ciljev sodobnega izobraževanja. Kako ta cilj doseči s pomočjo smiselne rabe sodobne digitalne tehnologije, še posebej generativne umetne inteligence (GUI), je za raziskovalce in izobraževalce velik izziv. Tako kot pri vseh večjih tehnično-tehnoloških izumih in industrijskih revolucijah tudi pri razvoju GUI pričakujemo velike spremembe v družbi ter posledično v šoli (trg dela, ekonomija, etični izzivi itn.). Enostavna dostopnost tovrstne tehnologije izrazito vpliva na spremembe v celotni družbi in posledično tudi v šoli, kot smo to lahko opazili pri razvoju družbenih omrežij. Uporaba GUI in ostalih sodobnih digitalnih tehnologij v sodobni šoli mora biti zato pedagoško osmišljena. Potreben je premislek o filozofskih in pedagoško-psiholoških temeljih uvajanja tovrstnih tehnologij v proces poučevanja in učenja, da bo uporaba pedagoško osmišljena in da bo tehnologija v podporo didaktičnim pristopom poučevanja. Generativna umetna inteligenca v šoli ne predstavlja zgolj tehnološkega orodja, temveč transformativni dejavnik, ki lahko izboljša kakovost poučevanja in učenja. V članku so predstavljeni temeljni premisleki za uvajanje tovrstne tehnologije v šolski prostor.
Keywords: didaktične strategije, učne paradigme, inovativna pedagogika
Published in DKUM: 22.08.2025; Views: 0; Downloads: 74
Full text (7,47 MB)
This document has many files! More... |
6. UvodnikRajka Bračun Sova, Jerneja Herzog, 2022, preface, editorial, afterword Keywords: muzejska pedagogika, muzeji, šole, kulturna dediščnia, vzgoja in izobraževanje
Published in DKUM: 24.07.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (291,45 KB)
This document has many files! More... |
7. Motivacija učiteljev instrumentalnega pouka in petja v Sloveniji : magistrsko deloAleksandar Kodela, 2025, master's thesis Abstract: Motivacija učiteljev predstavlja ključen dejavnik kakovostnega pedagoškega dela, še posebej na področju glasbenega izobraževanja, kjer ima učitelj pomemben vpliv na razvoj učenčevega odnosa do glasbe. V magistrskem delu smo raziskovali motivacijo učiteljev instrumentalnega pouka in petja v Sloveniji z vidika teorije samoodločanja. Cilj raziskave je bil ugotoviti motivacijski profil učiteljev ter preučiti, kako so omenjene psihološke potrebe pri njih zadovoljene. Analizirali smo tudi povezanost motivacije in psiholoških potreb z različnimi instrumentalnimi skupinami, ki jih učitelji poučujejo, ter z njihovo starostjo. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji instrumentalnega pouka in petja v Sloveniji večinoma opravljajo svoje delo z visoko stopnjo avtonomne motivacije, medtem ko je kontrolirana motivacija izražena v manjši meri. Povezava med motivacijo in instrumentalnimi skupinami ni pokazala pomembnih razlik, kar kaže, da vrsta instrumenta ni bistveno vplivala na poklicno motivacijo. Z vidika starosti je bilo zaznano, da starejši učitelji izražajo višjo raven avtonomne motivacije. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju notranjih motivacijskih dejavnikov pri učiteljih glasbe in nakazujejo možnosti za izboljšanje pogojev dela, strokovne podpore ter oblikovanje politik, ki spodbujajo dolgotrajno in kakovostno delovanje učiteljev v glasbenem izobraževanju.
Keywords: motivacija, teorija samoodločanja, instrumentalni pouk, glasbena pedagogika
Published in DKUM: 23.07.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,07 MB) |
8. |
9. Medijska pismenost z metodo časopisnega gledališča : magistrsko deloLuka Kristić, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo časopisno gledališče kot inovativno metodo za poučevanje medijske pismenosti. S kvalitativno analizo intervjujev s strokovnjaki tega področja smo ugotovili, da se s časopisnim gledališčem lahko poučuje medijsko pismenost. Metoda spodbuja kritično mišljenje, analiziranje, preizpraševanje in ustvarjanje (medijskih) vsebin. Ključne značilnosti so opolnomočenje, kreativni pedagoški pristop, kulturni kontekst in humor. Rezultati tudi kažejo, da časopisno gledališče spodbuja kritično medijsko pismenost in ponuja kreativno orodje ter družbeno ozaveščanje. Priporočena so nadaljnja raziskovanja na večjem vzorcu, kakor tudi raziskovanja o dolgoročnem vplivu metode na učence in občinstvo.
Keywords: medijska pismenost, časopisno gledališče, kritično mišljenje, gledališče zatiranih, pedagogika zatiranih
Published in DKUM: 31.03.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,22 MB) |
10. Vloga drugačnega pedagoškega pristopa pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske šole : magistrsko deloNuša Žižek, 2024, master's thesis Abstract: Osnove waldorfske pedagogike izhajajo iz otrokovega duhovnega in fizičnega razvoja. Prizadevanja pedagogike težijo k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele osebnosti. Poudarek je na umetniškem načinu poučevanja prav vseh predmetov, izjema ni niti spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja pride še posebej do izraza učenje preko aktivnosti, ki spodbuja kreativno mišljenje. Učitelji učence nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki otroke notranje bogatijo. Magistrska naloga nudi vpogled v drugačno pedagogiko skozi pristope pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske osnovne šole. Predstavljen je pouk po sklopih (epohalni pouk) in potek učnih ur.
Keywords: izobraževanje, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, prvo vzgojno izobraževalno obdobje, waldorfska osnovna šola
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (10,02 MB) |
