1. Prepoznavanje, izzivi in podpora dvojno izjemnim učencem v inkluzivnem izobraževanju : magistrsko deloTamara Rudolf, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava prepoznavanje, ovire in podporo dvojno izjemnim učencem v osnovni šoli. Ti učenci izkazujejo hkrati nadpovprečne sposobnosti in primanjkljaje ali motnje, kar pogosto otežuje njihovo identifikacijo in ustrezno obravnavo. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen termin dvojno izjemni učenci in kako jih prepoznati, kakšne so njihove značilnosti ter način dela z njimi. V okviru termina dvojna izjemnost so opisane in predstavljene posebne potrebe in nadarjenost. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda s spletnim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 115
strokovnih delavcev različnih profilov, in sicer učitelji razrednega in predmetnega pouka, specialni in inkluzivni pedagogi, svetovalni delavci idr. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati kažejo, da kot najpogostejše ovire navajajo pomanjkanje znanja, diagnostičnih orodij in sistemske podpore. Strokovni delavci, ki izvajajo svetovanje, dodatno strokovno pomoč ali imajo specialno/psihološko izobrazbo, pogosteje zaznavajo dvojno izjemne učence in višje ocenjujejo svojo poklicanost za delo z njimi. V praksi uporabljajo pristope za delo z dvojno izjemnimi učenci, kot so sodelovanje s svetovalno službo, IP, diferenciacija pouka in osredotočanje na močna področja učencev. Večina strokovnih delavcev izraža visoko potrebo po dodatnem izobraževanju, predvsem o prepoznavanju, diferenciaciji in individualizaciji. Raziskava potrjuje pomen sistemske podpore in strokovnega usposabljanja za učinkovitejše delo z dvojno izjemnimi učenci.
Keywords: dvojna izjemnost, inkluzivno izobraževanje, strokovni delavci, pedagoški pristopi
Published in DKUM: 01.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,39 MB) |
2. Pregled literature LGBTQIA+ v slovenskem jeziku, namenjene pedagoškim delavcem : magistrsko deloKarmen Globočnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo razširja poznavanje slovenske literature na temo LGBTQIA+ znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. Namenjeno je pedagoškim delavcem, ki se v šolskem okolju srečujejo z vprašanji in dilemami glede naslavljanja LGBTQIA+ tematike. Cilj magistrskega dela je, da raziščemo tri osrednje spletne baze literature v Sloveniji (COBISS, Google Učenjak in Digitalna knjižnica Slovenije) ter znotraj specifičnih kriterijev poiščemo kakovostno literaturo.
V teoretičnem delu je predstavljena osnovna terminologija LGBTQIA+, sledi opis medicinskega vidika transspolnosti in spolne disforije ter oris razvojno-psiholoških značilnosti oblikovanja spolne identitete. Osrednji je pedagoški vidik, ki naslavlja predvsem splošne značilnosti medvrstniškega nasilja in medvrstniškega nasilja v povezavi z LGBTQIA+ osebami.
V empiričnem delu predstavimo najdeno literaturo, ki je ustrezala predpisanim kriterijem. Analiza virov je temeljila na vnaprej določenih kriterijih, ki so se navezovali na: časovni okvir objave, dostopnost, strokovnost, jezik in pedagoško področje.
Rezultati raziskave kažejo, da je na slovenskem pedagoškem področju primanjkljaj kakovostnih virov literature na temo LGBTQIA+, kar nakazuje na potrebo po nadaljnjem raziskovanju in razvoju znanstveno utemeljenih gradiv.
V zaključnem delu poudarimo pomen strokovne obravnave občutljivih tem v šolskem okolju. Pedagoški pristopi k LGBTQIA+ temi morajo temeljiti na znanstveno preverjenih dejstvih in upoštevati celostni ter dolgoročni razvoj otrok in mladostnikov, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno izobraževanje pedagoških delavcev.
Keywords: pedagoški delavci, učitelji, LGBTQIA+, pregled literature
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,06 MB) |
3. Pogled hrvaških srednješolcev na tatuje pedagoških delavcev : magistrsko deloLina Kirić, 2025, master's thesis Abstract: Tetoviranje kot telesni izraz postaja del vsakdanje estetike in izgublja nekdanjo stigmo. Kljub širši prisotnosti tatujev pa v poklicih, kot je pedagoški, ostaja vprašanje njihove sprejemljivosti, saj pedagogi poleg poučevanja oblikujejo vrednote in služijo kot vzor mladim. V tem kontekstu se poraja vprašanje, kako hrvaški srednješolci dojemajo tetovaže pri pedagoških delavcih.
V teoretičnem delu opredelimo pojem tatu, zgodovinski razvoj tetoviranja, sodobne trende, stigmatizacijo, vpliv tetovaž v povezavi z otroki, zaposlovanjem v pedagoškem in zdravstvenem sektorju ter možna medicinska tveganja.
V empiričnem delu analiziramo odgovore 330 srednješolcev iz Srednje šole Čakovec. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina srednješolcev nevtralno stališče do tetovaž na splošno in pri pedagoških delavcih, kar se tiče njihove strokovnosti, avtoritete, pričakovanj po tradicionalnem videzu. Poleg tega rezultati kažejo, da šolski program srednješolcev le v manjšem obsegu vpliva na njihova stališča o tetoviranih osebah.
Ugotovitve kažejo na premik v dojemanju tetovaž, ki so vse manj povezane s predsodki. Mladi izkazujejo večjo toleranco do tetoviranih, tudi pedagoških delavcev, kar odpira vprašanje vpliva zunanjega videza na odnose v šolstvu in pomena vsebine pred zunanjostjo v družbi.
Keywords: tetovaže, stigmatizacija, pedagoški delavci, srednješolci, telesna identiteta
Published in DKUM: 12.08.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,99 MB) |
4. Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTjaša Kovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe.
Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju.
Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti.
Keywords: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (5,45 MB) |
5. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, master's thesis Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 182; Downloads: 121
Full text (2,11 MB) |
6. Čustvena intelegentnost študentov pedagogikeTina Žagar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Keywords: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1021; Downloads: 153
Full text (1,23 MB) |
7. Koncept interkulturnosti pri delu z otroki priseljenci v vrtcuPetra Vraničar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Danes živimo v svetu, ki je poln migracij celotnih družin, ki imajo tudi predšolske otroke, zaradi različnih razlogov. To je pripeljajo do dejstva, da ima danes veliko vrtcev vsaj enega otroka priseljenca, in do potrebe za prilagoditev dela tej realnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen koncept interkulturnosti in opredeljene njegove značilnosti in zmožnosti apliciranja pri integraciji otrok priseljencev v vrtce. Opredeljene so tudi morebitne težave, ki se pojavljajo pri apliciranju koncepta interkulturnosti in opisan dober primer prakse v Sloveniji. Empirični del diplomskega dela je posvečen raziskavi, ki smo jo izvedli med 201 pedagoškimi delavci v vrtcih Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje pedagoških delavcev z otroki priseljenci ter kako in koliko aplicirajo koncept interkulturnosti. Podatke, ki smo jih zbrali, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri čemer so nas zanimale razlike glede na starost, stopnjo izobrazbe in državo zaposlitve anketirancev. Ugotovili smo, da pedagoški delavci aplicirajo koncept interkulturnosti v svojem delu, ampak mogoče premalo v sodelovanju z organizacijami in lokalno skupnostjo zunaj vrtca. Uporaba maternega jezika se dovoljuje na vseh področjih delovanja vrtca. Anketiranci so ocenili uporabo pozitivne diskriminacije pri integraciji otrok priseljencev kot niti nekoristno niti koristno, izražanje stereotipov in predsodkov med otroki pa kot občasno.
Keywords: koncept interkulturnosti, vrtec, otroci priseljenci, pedagoški delavci.
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1334; Downloads: 225
Full text (1,52 MB) |
8. Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šoleTina Rezar, 2017, master's thesis Abstract: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Keywords: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2934; Downloads: 1012
Full text (1,42 MB) |
9. NEKATERI VIDIKI UPORABE RESTITUCIJE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIHSara Potočnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Konflikte med otroki oziroma med dvema ali več udeleženci lahko na preprost, enostaven in učinkovit način rešimo s pomočjo vzgojnega pristopa restitucije. Teoretični del diplomske naloge predstavlja ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev o konfliktih, razumevanju konflikta, vrstah konfliktov, vzrokih za nastanek konfliktov, odzivih na konflikt reševanju konflikta, metode reševanja konflikta, načine reševanja konfliktov ter o načelih reševanja konfliktov. Posvečena je bila predvsem pozornost o restituciji oziroma povračilu škode, njenih značilnostih, predstavljenih je deset primerov izvedbe restitucije, discipliniranje nasproti kaznovanju in pravilna izvedba. V povezavi je predstavljena tudi vloga mediacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave. Naš namen je bila predstavitev, kako lahko konflikte in nesoglasja učinkovito rešujemo s pomočjo restitucije. Zanimalo nas je, ali starši in pedagoški delavci vzgojni pristop restitucije poznajo, kako pogosto ga uporabljajo in kakšno je njihovo mnenje o uporabi omenjenega pristopa ter ali pri tem obstajajo razlike glede na spol, starost in vlogo anketirancev. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 98 staršev, ki imajo otroke vpisane v Vrtec Rogaška Slatina ter 102 pedagoška delavca, ki so zaposleni v Vrtcu Rogaška Slatina in v Vrtcu Anice Černejeve. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo pedagoški delavci ter starši pozitivno stališče o vzgojnem ukrepu restitucija ter da se v večini strinjajo z njegovo uporabo pri otrocih, starih do treh let, ter pri otrocih, starejših od treh let.
Keywords: predšolski otrok, starši, pedagoški delavci, konflikti, restitucija, mediacija.
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 2300; Downloads: 324
Full text (544,28 KB) |
10. SODELOVANJE MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI IN STARŠIMartina Ščernjavič, 2015, master's thesis Abstract: Danes vzgoja ni le domena družine oz. staršev in izobraževanje ni le domena šole oz. šolskih pedagoških delavcev. Tako družina kot šola se ukvarjata z vzgojo in izobraževanjem otrok, zato bi se morali starši in šolski pedagoški delavci med seboj povezovati in sodelovati. V magistrski nalogi se ukvarjamo s sodelovanjem med starši in šolskimi svetovalnimi delavci, ki predstavljajo del kolektiva šolskih pedagoških delavcev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili sodelovanje med šolskimi pedagoškimi delavci in starši (tudi sodelovanje med šolskimi svetovalnimi delavci in starši), v empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate empirične raziskave o pogledu staršev na sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 108 staršev, smo izvedli na petih pomurskih osnovnih šolah meseca aprila 2015. Rezultati so pokazali, da starši povezovanje in sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci ocenjujejo kot pomembno in koristno. Čeprav smo predpostavljali, da obstajajo razlike glede na starost staršev, pa so rezultati pokazali, da ni tako.
Keywords: šolski pedagoški delavci, šolski svetovalni delavci, starši, povezovanje, sodelovanje
Published in DKUM: 08.12.2015; Views: 2116; Downloads: 281
Full text (1,39 MB) |
