1. Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sesterSabina Žele, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu.
Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje.
Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester.
Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1350; Downloads: 353
 Full text (812,71 KB) |
2. Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstvaKaja Olaj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini.
V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov.
Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno.
Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Keywords: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1412; Downloads: 254
Full text (1,32 MB) |
3. Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvuUrška Anžič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran.
Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu.
Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram.
Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Published in DKUM: 11.03.2020; Views: 2096; Downloads: 540
Full text (631,63 KB) |
4. Lajšanje fantomske bolečine po amputaciji okončine v patronažnem varstvuSergeja Greifoner, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Zaradi neustrezne obravnave fantomske bolečine in lajšanja le-te, se lahko kakovost življenja drastično spremeni na slabše. Okrnjeno je gibanje, slabše je zaznavanje okolice, neprimerno sprejemanje zdravstvenega stanja lahko privede tudi do psihičnih motenj ali celo samopoškodovanja. Namen našega diplomskega dela je raziskati pristope lajšanja fantomske bolečine v patronažnem varstvu.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda ter kvalitativna metodologija. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera. Metoda zbiranja podatkov je bila intervju, ki je potekal na pacientovem domu. Vprašanja so bila odprtega tipa in sestavljena po modelu 14. življenjskih aktivnostih Virginie Henderson. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno metodo.
Rezultati: Gospod L. S. je star 79 let, živi v hiši z ženo. Fantomsko bolečino ima od amputacije desne noge. Amputacija je bila nadkolenska. Za lajšanje bolečine ima predpisano terapijo. Pri vsakodnevnih aktivnostih potrebuje pomoč. Proteze ne nosi že skoraj 20 let. Ima tudi sladkorno bolezen tipa 2. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je pri gospodu izvaja negovalno intervencijo nege rane - krna, 3 krat na teden po naročilu osebne zdravnice. Poskusila je tudi z mazanjem in masažo noge ter krna, vendar fantomska bolečina ostaja. Drugih tehnik se ni posluževala.
Diskusija in zaključek: Rezultati so pokazali, da je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu poskušala lajšati fantomsko bolečino pri pacientu. Izvajala je masažo in mazanje okončine ter prevez rane – krna. Prišli smo do zaključka, da načini lajšanja fantomske bolečine, ki jih je patronažna medicinska sestra izvajala niso bili uspešni. V takšnem primeru bi morala preizkusiti več različnih nefarmakoloških tehnik.
Keywords: Patronažna zdravstvena nega, posameznik, stanje po amputaciji, bolečina, krn.
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1891; Downloads: 256
Full text (656,58 KB) |
5. |
6. Odpust pacienta iz bolnišnice in nadaljevanje zdravstvene obravnave v patronažnem varstvuMojca Žele, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: Ležalna doba v bolnišnici se krajša, pacienti so vedno hitreje odpuščeni v domače okolje, kjer mnogi potrebujejo nadaljevanje zdravstvene obravnave. Tudi odpust novorojenčka in otročnice pogosto ni javljen patronažni službi, saj se mnogo porodnišnic sklicuje na varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti kako poteka kontinuirana zdravstvena obravnava v patronažnem varstvu po odpustu pacienta iz bolnišnice ter otročnice in novorojenčka iz porodnišnice.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo smo vključili 7 diplomiranih medicinskih sester v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem v enoti patronažnega varstva. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, ki smo jih predhodno dobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev ter jih opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da kontinuiteta zdravstvene obravnave po odpustu pacienta oz. otročnice in novorojenčka v domače okolje ni vedno zagotovljena. Pogosto prihaja do prekinitve informacij oz. so le-te pomanjkljive, kar vpliva na delo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ter pacienta oz. otročnico in novorojenčka in njihovo zdravstveno stanje.
Diskusija in zaključek: Potrebno bi bilo urediti enotno dokumentacijo ob odpustu, nanašajočo se na zdravstveno nego ter oskrbo ali še boljše, urediti informacijski sistem po vsej državi. Enotni informacijski sistem bi omogočal vpogled vsem zdravstvenim delavcem na vseh ravneh, zaposlenim v različnih ustanovah ter preprečeval izgubo informacij.
Keywords: kontinuirana zdravstvena nega in oskrba, odpust v domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 2120; Downloads: 370
Full text (598,04 KB) |
7. Vpliv nasilja pacientov na patronažne medicinske sestreSabina Žunko, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno nego na domu posameznika, kjer lahko postanejo žrtve nasilja, ki ga povzročajo prav pacienti. Pojavljanje nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami je težko oceniti, saj se domneva, da se o vsakem nasilju ne poroča, prav tako pa primanjkuje tudi raziskav. Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako se medicinske sestre nanj odzovejo ter tudi, da se medicinske sestre zavedajo kakšne negativne vplive lahko ima doživljanje nasilja.
Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, za empirični del pa smo uporabili kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike smo razdelili 52 patronažnim medicinskim sestram. Pridobljene podatke smo s pomočjo opisne statistike grafično in tabelarno predstavili.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre najpogosteje o doživljanju nasilja povedo sodelavcem in poročajo nadrejenim, velik delež jih zaupa tudi družini/prijateljem. Ugotovili smo tudi precej nizek delež poročanja organizaciji, prijav/tožb in iskanja pomoči pri svetovalcu. Najpogosteje patronažne medicinske sestre ob pojavu nasilja občutijo razočaranje, ogorčenje in žalost, prav tako se pojavljajo nekatere druge težave.
Diskusija in zaključek: Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako patronažne medicinske sestre odreagirajo nanj, predvsem je pomembno, da o nasilju sploh poročajo. Pomembno je, da se zavedamo, kako negativno lahko doživljanje nasilja vpliva na počutje medicinskih sester ter hkrati na poslabšanje odnosa do ljudi in do dela.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, agresija, odzivi, občutki, posledice
Published in DKUM: 07.05.2019; Views: 1115; Downloads: 194
Full text (671,54 KB) |
8. Oskrba kronične rane v patronažnem varstvu na območju severovzhodne SlovenijeTadeja Zrim, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu velikokrat srečujejo s kroničnimi ranami. Kronična rana je rana, ki ne zaceli do dveh tednov.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kronične rane in posebnosti njihove oskrbe na terenu s strani patronažne medicinske sestre (PMS) ter z raziskavo ugotoviti opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane in komu zaupajo oskrbo kronične rane.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s kroničnimi ranami v severovzhodni Sloveniji.
Rezultati: Rezultati so nam pokazali, da je opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane zelo majhna, le 8 % pacientov si rane oskrbujejo sami. Zato je zainteresiranost, da bi si sami oskrbeli rano, zelo majhna, in sicer 18 %. Drugače pa so rezultati pokazali glede zaupanja pri oskrbi. Večina pacientov (80 %) najbolj zaupa oskrbo rane PMS.
Sklep: Popolno opolnomočenje pacientov glede rane brez pomoči PMS ni možno, saj so pacienti s kronično rano čedalje starejši in šibki. Zato oskrbo rane velikokrat prepustijo PMS in so z njeno oskrbo rane zadovoljni.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, okolje pacienta, celjenje rane, bolečina, zadovoljstvo, opolnomočenje
Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 2640; Downloads: 554
Full text (766,76 KB) |
9. Bolečina v križu pri pacientu/človeku v domačem okoljuDoris Koroša, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu je pogost problem, pojavlja se pri aktivni populaciji in predvsem pri starostnikih. Bolečina v križu je lahko posledica prevelikega indeksa telesne mase, težkega fizičnega dela, nepravilnega sklanjanja in dvigovanja. Bistveno vlogo pri obravnavi pacienta z bolečino v križu na domu ima patronažna medicinska sestra. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri pacientki z bolečino v križu in kakšen je vpliv bolečine v križu na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: V študiji primera smo izpostavili tri negovalne probleme: kronična bolečina v križu, nesposobnost samostojnega vzdrževanja gospodinjstva in povišana telesna teža. Študija primera je pokazala, da bolečina v križu vpliva na kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Bolečina v križu znižuje kakovost življenja pacientke in vpliva na njeno socialno življenje. Z rednim izvajanjem vaj za krepitev hrbtnih mišic in zdravim življenjskim slogom se lahko funkcioniranje pacientke izboljša.
Keywords: bolečina v križu, domače okolje, zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2622; Downloads: 326
Full text (2,02 MB) |
10. PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA TEŽJE TELESNO PRIZADETEGA POSAMEZNIKAKatja Petek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Težje prizadeti posamezniki imajo ohranjeno zavest in mentalne funkcije, vendar so omejeni pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Pri tem potrebujejo veliko mero psihične podpore. Pacienti, ki so trajno poškodovani in priklenjeni na invalidski voziček, imajo na domu možnost obiska patronažne medicinske sestre, katere naloga je, da nudi kakovostno zdravstveno nego. Patronažna medicinska sestra se aktivno ukvarja s problematiko posameznika in družine. Obravnava ju celostno. Medicinska sestra s promocijo zdravja spodbuja, da pacient in njegova družina aktivno skrbijo za svoje zdravje.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, komunikacija, invalid, paraplegik.
Published in DKUM: 10.01.2017; Views: 2282; Downloads: 211
Full text (1,05 MB) |
