| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
SODOBNI MATERIALI V VOZILIH IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE IN VARNOST V CESTNEM PROMETU
Gregor Švajger, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sodobni materiali, ki se uporabljajo ali se bodo uporabljali pri proizvodnji osebnih motornih vozil, njihove poglavitne lastnosti in vpliv, ki ga imajo na okolje in varnost v cestnem prometu. Obravnavano tematiko smo se lotili iz stališča prometnega inženirja. Na kratko je opisana zgodovina razvoja uporabe materialov pri izdelavi prevoznih sredstev in zmožnosti recikliranja materialov, ki se uporabljajo za izdelavo današnjih osebnih motornih vozil. Zaradi vedno bolj zahtevnih okoljevarstvenih zakonodaj in povečanega negativnega vpliva na okolje je uporaba sodobnih materialov, ki bodo hkrati zagotovili ustrezno varnost za vse udeležence v prometu, nizke proizvodne stroške in omogočili okolju prijazno razgradnjo ali recikliranje, smotrna in nenazadnje ena od ključnih smernic po katerih se bo morala uravnavati avtomobilska industrija v 21. stoletju. V zadnjemu delu diplomskega dela je grafično predstavljena analiza razmerja med varnostjo, vplivom na okolje in ekonomičnostjo najbolj perspektivnih sodobnih materialov, ki v celoti ali delno odgovarjajo na zgoraj navedene zahteve.
Keywords: varnost v cestnem prometu, pasivna varnost, osebna motorna vozila, sodobni materiali, recikliranje, vpliv na okolje
Published: 21.12.2010; Views: 3284; Downloads: 403
.pdf Full text (5,54 MB)

5.
PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA PASIVNIH VARNOSTNIH SISTEMOV OSEBNIH VOZIL
Peter Božnik, 2015, master's thesis

Abstract: V današnjem času si osebnega vozila, brez mnogih sistemov za varovanje potnikov, skoraj ne moremo predstavljati. Tako poleg aktivnih obstajajo tudi pasivni varnostni sistemi. Pasivni sistemi pričnejo služiti svojemu namenu šele v trenutku trka, za razliko od aktivnih, ki trk vozila preprečujejo. Da pa se zagotovi maksimalna varnost potnikov, se morajo ti sistemi med sabo dopolnjevati. Tako je npr. zračna blazina učinkovito varnostno sredstvo šele tedaj, ko je potnik pripet z varnostnim pasom. Magistrsko delo vsebuje prometno varnostni vidik pasivnih varnostnih sistemov osebnih vozil. Podrobneje so predstavljeni posamezni elementi pasivnih sistemov: varnostna kletka, deformacijske cone karoserije, varnostni pasovi, varnostni vzglavniki, zračne blazine in otroški varnostni sedeži. Izvedena je bila tudi anketa o poznavanju, navadah in izkušnjah potnikov osebnih vozil s sistemi pasivne varnosti ter njena analiza.
Keywords: osebno vozilo, pasivna varnost, varnostni pas, zračna blazina, varnostni vzglavnik, otroški varnostni sedež, analiza ankete
Published: 14.07.2015; Views: 1389; Downloads: 217
.pdf Full text (5,95 MB)

6.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Keywords: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Published: 15.09.2016; Views: 600; Downloads: 130
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica