| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
INSTITUT NUJNEGA SOSPORNIŠTVA V SODNI PRAKSI
Sara Antić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavan institut nujnega sosporništva, obravnavan je tako z vidika teorije kot z vidika prakse. Gre za institut po katerem morajo osebe, za katere pravila materialnega prava določajo, da so nujni sosporniki, sodelovati v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ker se v nasprotnem primeru šteje, da ni tožena prava stranka. V uvodnem poglavju je obravnavana teoretična stran instituta sosporništva in njegove variacije, v nadaljevanju pa se delo usmerja v obravnavo instituta nujnega sosporništva, pri čemer se omejuje na njegove učinke, ki se odražajo v pravdi ter v razmerju med nujnimi sosporniki. Zadnje poglavje je namenjeno predstavitvi sodne prakse na področju dednega, družinskega, stvarnega in obligacijskega prava, kamor sem povzela ugotovitve, do katerih sem prišla na podlagi predelane sodne prakse. Bralec tega dela lahko spozna pomen nujnega sosporništva, oblike sosporništva, se seznani s teorijo tega materialnega instituta ter se skozi prizmo sodne prakse seznani s pomenom, ki ga nosi institut v slovenskem pravnem redu. Sestava diplomskega dela bralcu omogoča, nadaljni poglobljen študij instituta nujnega sosporništva.
Keywords: sosporništvo, nujno sosporništvo, sodna praksa, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija, Zakon o pravdnem postopku, materialano pravo, procesno pravo
Published: 18.12.2014; Views: 1018; Downloads: 747
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
IZBRANA PROBLEMATIKA UPRAVLJANJA VEČSTANOVANJSKIH STAVB S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Gregor Franulič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pod naslovom »Izbrana problematika upravljanja večstanovanjskih stavb s pregledom aktualne sodne prakse« sta za razumevanje razmerij med glavnimi udeleženci posla upravljanja z večstanovanjskimi objekti najprej opredeljena glavna udeleženca posla – upravnik in etažni lastnik. Za njuno razmerje je ključno zastopanje – upravnik je zakoniti zastopnik etažnega lastnika oz. lastnikov skupnih delov in naprav v objektu, ki ga imajo v solastnini. Skozi glavne predpise in sodno prakso so predstavljeni nekateri izbrani problemi in dileme, s katerimi se upravnik pri svojem delu srečuje: legitimacija upravnika v sodnih postopkih, upravnikovo deljenje obveznosti med etažne lastnike, pravna narava posameznih vrst plačil, ki jih etažni lastnik izvaja in izterjava v primerih neplačil, problemi v implementaciji podzakonskih predpisov glede na pogodbo o medsebojnih razmerjih in drugi problemi iz prakse. Predstavljene bodo tudi nekatere posebnosti etažne lastnine – pravice in bremena, ki jih etažnim lastnikom prinaša etažna lastnina: zakonito stvarno breme, predkupna pravica, izključitvena tožba. Na koncu sta predstavljeni še dve izbrani temi iz obširnega področja stanovanjskega prava: razmerja, ko je v stanovanju (v večstanovanjskem objektu) najemnik in vloga upravnika pri dokončanju vpisa etažne lastnine.
Keywords: upravnik, etažni lastnik, zastopanje, aktivna in pasivna procesna legitimacija, delitev stroškov, implementacija podzakonskih predpisov, pogodba o medsebojnih razmerjih, etažna lastnina, najemnik, vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.
Published: 25.07.2016; Views: 730; Downloads: 155
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
MOTENJE POSESTI V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Alen Mom, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Keywords: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Published: 19.09.2016; Views: 3302; Downloads: 372
.pdf Full text (1019,05 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica