| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Uvajanje lokalne participacije v pedagoški proces
Barbara Pavlakovič Farrell, Marko Koščak, 2024

Abstract: Učbenik »Uvajanje lokalne participacije v pedagoški proces« izpostavlja pomen vključenosti različnih skupnosti v procese načrtovanja razvoja turizma. V uvodnem delu je predstavljen sam pojem lokalna participacija oziroma sodelovanje javnosti pri načrtovalskih procesih v turizmu. Pojasnjeni so razlogi in stopnje vključevanja javnosti v razvojne procese. Učbenik nadalje predstavi primere dobre prakse sodelovanja z lokalno skupnostjo iz tujine in Slovenije. Nato se učbenik osredotoči na sam postopek vključevanja javnosti, kjer so opisani posamezni koraki sodelovanja ter podani konkretni nasveti glede organizacije participativnih dogodkov. Še posebej so izpostavljene tehnike javne participacije, ki se jih lahko poslužimo pri sodelovanju z različnimi deležniki. Učbenik na koncu predstavi primere vključevanja lokalne participacije v študijski proces na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru ter poda osnutek delovnega načrta za prihodnje primere vključevanja sodelovanja s skupnostmi v študijski proces.
Keywords: lokalna participacija, načrtovanje turizma, sodelovanje, deležniki, tehnike javne participacije
Published in DKUM: 28.02.2024; Views: 99; Downloads: 2
.pdf Full text (6,93 MB)
This document has many files! More...

2.
Možnosti solastništva zaposlenih in primer družbe DEWESoft : magistrsko delo
Jan Peklar, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo možnosti solastništva delavcev v Sloveniji. Naloga in izbor teme je posledica seznanitve z modelom solastništva zaposlenih v družbi DEWESoft, kot ga poimenuje družba ter njena soustanovitelja. Pravno dosledno gre za možnost vključitve delavcev v osnovni kapital družbe, v kateri so zaposleni. Tako je namen naloge, da skozi posamezna poglavja, ki bi sicer vsako zase lahko predstavljalo homogeno osnovo za nadaljnjo obravnavo, poišče skupne točke, pomembne za solastništvo delavcev, in jih predstavi. Magistrska naloga prikaže možnosti vključitve delavcev v solastništvo pri delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, vse od osnovnih institutov pa do zahtevnejših pravnih vidikov, ki se dotikajo solastništva, ter opiše prednosti in omejitve, ki so posledica izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe. Naloga nato pojasni pojem solastništva delavcev, ki zajema aspekte delavske participacije, soudeležbe delavcev v družbah in ekonomske demokracije, ter osvetli, zakaj je vključitev delavcev v lastništvo družb sploh smiselna. Osrednji del naloge se osredotoči na predstavitev treh možnih modelov vključitve delavcev v solastništvo družbe. Prikazana je ureditev delniških opcij, udeležba delavcev po Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in model solastništva Employee Stock Ownership Plan. Prva dva načina vključitve delavcev v lastniški kapital družb sta v Sloveniji že dobro poznana, zato naloga izpostavi večino pomembnih vidikov vsakega ter pri tem povzame dobre in slabe lastnosti dosedanje ureditve. Pri modelu ESOP, ki v Sloveniji še ni pravno urejen, pa naloga predstavi možnosti za njegovo pravno ureditev in njegovo uporabo v trenutno veljavni zakonodajni ureditvi, ter se hkrati opredeli do boljših in slabših lastnosti tega načina soudeležbe delavcev. V zadnjem delu naloga predstavi unikaten model solastništva delavcev v družbi DEWESoft. Opisan je družbin model vključevanja delavcev, od osnovne filozofije družbe pa do dejanskih določb njihovih internih aktov in izvedbe njihovega načina solastništva delavcev. Predstavljene so tudi prednosti in pomanjkljivosti, s katerimi se družba spopada ob uresničevanju takšnega modela vključevanja delavcev v osnovni kapital družbe.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, ekonomska demokracija, participacija delavcev, lastništvo delavcev, modeli solastništva, delavsko delničarstvo, delniške opcije, ESOP
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 432; Downloads: 73
.pdf Full text (4,58 MB)

3.
Participacija in odnos mladih do družbenih gibanj na družbenih medijih : diplomsko delo
Anita Kolar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Družbeni mediji zagotavljajo participativno medijsko okolje, ki temelji na interaktivni platformi spleta 2.0. Družbeni mediji zaradi te lastnosti predstavljajo pomembno digitalno orodje za vključevanje mladih v družbena gibanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi uporabljajo različne vrste družbenih medijev, ali so seznanjeni z družbenimi gibanji, ki se odvijajo na družbenih medijih in, ali v njih tudi aktivno sodelujejo. Izvedli smo raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da večina mladih največ časa v dnevu posveti omrežjem za deljenje fotografij in videoposnetkov ter družbenim medijem. Kljub rezultatom, ki govorijo o popularnosti uporabe digitalnih orodij med mladimi, večina mladih družbenih medijev ne uporablja za namene državljanske participacije in ima do le-te odklonilen odnos. Rezultati, ki smo jih pridobili, so lahko podlaga za nadaljnjo raziskovanje na področju spletnega aktivizma mladih.
Keywords: družbeni mediji, družbena gibanja, mladostniki, participacija
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 651; Downloads: 80
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
Zakaj ekonomska demokracija ni bolj razširjena? Pregled njenih potencialov in težav : pregled njenih potencialov in težav
Helena Hrženjak, 2022, master's thesis

Abstract: Ekonomska demokracija se pogosto omenja kot rešitev za težave s kapitalizmom, saj naj bi združevala prednosti kapitalizma s prednostmi socializma, deluje pa lahko znotraj kapitalistične ekonomske ureditve. Kljub napovedim ekonomska demokracija še vedno ni prevladujoč način vodenja podjetij. Iz tega sledijo vprašanja, zakaj je to tako, kakšni so njeni potenciali in ali ima tudi kakšne težave. Ugotavljamo, da ne moremo trditi, da je ekonomska demokracija neuspešna; ovržemo tudi mnenja, da je ekonomska demokracija nekompatibilna z individualističnimi družbami. Raziskave potrjujejo možnost, da trenutni konvencionalni lastniki ne želijo delavskega lastništva in upravljanja. Kljub temu pa ima glavno vlogo pri nerazširjenosti država, katere politike so prilagojene konvencionalnim kapitalističnim podjetjem. Potenciali ekonomske demokracije na področjih okoljevarstva, delavskih pravic v Združenih državah Amerike in v postsocialističnih državah kažejo na veliko odvisnost od vizije podjetja ter družbenega razumevanja ekonomske demokracije. Pomembno vlogo države, konvencionalnih lastnikov in razumevanja ekonomske demokracije potrjuje tudi študija primera podjetja ITAS Prvomajska d. d. V praksi se pri uspešnem poslovanju kaže še pomembna vloga direktorja in nadzora s strani delavcev. Opažamo tudi težave z ekonomsko demokracijo, ki izhajajo iz neracionalnosti in neinformiranosti delavcev, kar ima lahko negativne posledice na poslovanje podjetja. Prav tako je potrebno upoštevati možnost, da nekaterim posameznikom bolj ustreza delo v konvencionalnih kapitalističnih podjetjih.
Keywords: ekonomska demokracija, zadruge, delavsko delničarstvo, delavska participacija, kapitalizem
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 461; Downloads: 67
.pdf Full text (892,52 KB)

5.
Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice : diplomsko delo
Nika Širnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je pomembno pri urejanju igralnice, pomen urejanja igralnice v različnih vzgojnih konceptih, vlogo vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, ter aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice v vrtcu. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, pri tem smo bili posebej pozorni tudi na aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice. Med seboj smo primerjali delovno mesto (vzgojitelj/pomočnik) in starostno obdobje, v katerem so anketirani strokovni delavci zaposleni. Za pridobivanje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposlenih v vrtcih po Sloveniji. Na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da vzgojitelji spodbujajo participacijo otrok pri urejanju igralnice. Anketirani strokovni delavci so mnenja, da je najpomembnejša vloga vzgojitelja pri urejanju igralnice, da poskrbi za dostopnost materialov. Najpomembnejša vloga otroka pa je po mnenju anketiranih strokovnih delavcev, da pospravlja igralnico.
Keywords: vloga vzgojitelja, vloga otroka, urejanje igralnice, interesni kotički participacija
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 919; Downloads: 149
.pdf Full text (2,13 MB)

6.
Participacija otrok v vrtcu
Anja Mesarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava participacijo otrok v vrtcu. V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča participacije nasploh, participacija otrok v vrtcu in participacija otrok v zakonskih podlagah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo opravila z diplomiranimi vzgojiteljicami in vzgojitelji vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. V raziskavi je sodelovalo 48 vzgojiteljev in vzgojiteljic. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko so otroci vključeni v posamezne dele dnevne rutine, pri načrtovanju dejavnosti, opremljanju igralnice in nakupu igrač. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo vzgojiteljev in vzgojiteljic in glede na starostno skupino, v kateri delajo. Ugotovili smo pozitiven odnos vzgojiteljev in vzgojiteljic do participacije otrok v vrtcu, le majhen delež je bilo takih, ki se niso strinjali, da mora vrtec biti kot del demokratične družbe organiziran po demokratičnih principih. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev in vzgojiteljic otroke vključuje v načrtovanja dela in dnevne rutine. Glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljice oz. vzgojitelji delajo, prihaja do statistično značilnih razlik: Vzgojitelji oz. vzgojiteljice, ki delajo v drugi in mešani starostni skupini pogosteje vključujejo otroke v sodelovanje pri dnevni rutini in načrtovanju dejavnosti. Glede na delovno dobo vzgojitelja oz. vzgojiteljice ne prihaja do statistično značilnih razlik v pogostosti sodelovanja otrok.
Keywords: Participacija, soodločanje otrok v vrtcu, odnos vzgojiteljev do soodločanja otrok v vrtcu
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 1893; Downloads: 346
.pdf Full text (868,56 KB)

7.
Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja
Dona Kastelic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Keywords: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 2164; Downloads: 363
.pdf Full text (2,53 MB)

8.
Participacija učencev pri pouku in na šoli
Monika Mithans, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija z dvodelno strukturo (teoretični in empirični del) obravnava participacijo učencev pri pouku in na šoli. V teoretičnem delu je predstavljen pojem participacija in argumenti za/proti participaciji učencev. Sledi primerjava avstrijskih in slovenskih šolskih sistemov in s participacijo povezane zakonodaje obeh držav. Opredeljeni so dejavniki, ki vplivajo na možnosti participacije učencev na ravni šole. Ta del se nadaljuje s predstavitvijo participacije učencev pri pouku in opisom dejavnikov, ki vplivajo na možnosti njenega uresničevanja. Nato so z vidika participacije učencev predstavljene strategije odprtega pouka, učni načrti izbranih predmetov, dosedanja znanstvena spoznanja o uresničevanju participacije v vzgojno-izobraževalnem procesu in pogojih za njeno uresničevanje v praksi. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je osvetliti, kako učenci zaznavajo možnosti participacije in kakšna je njena vloga z vidika razredne (delovne) klime, motivacije učencev in njihovega znanja, izraženega z modalno oceno. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu je sodelovalo 322 učencev, ki obiskujejo šole v Avstriji, in 458 učencev, ki obiskujejo šole v Sloveniji. Prav tako so sodelovali učitelji: 102 iz Avstrije in 131 iz Slovenije. Ugotavljamo, da participacija učencev v praksi še vedno ni zaživela. Učenci, ki obiskujejo šole v Avstriji, zaznavajo več možnosti soodločanja kot njihovi vrstniki pri nas. Pri večini učencev je prisotna želja po soodločanju. Ugotovili smo statistično značilen pozitiven vpliv odprtega pouka na participacijo učencev. Tako zaznavajo učenci, ki svoj pouk vidijo kot odprt, več možnosti soodločanja. Naši rezultati kažejo statistično značilno razliko v stališčih učiteljev do participacije učencev, ki izkazuje večjo naklonjenost participaciji učencev s strani učiteljev, ki poučujejo v Avstriji.   Nadalje smo ugotovili obstoj pozitivne in statistično značilne korelacije med stališči učiteljev do participacije učencev ter njihovim lastnimi možnostmi soodločanja, zadovoljstvom z delovnim mestom, s poklicem in šolsko klimo. Učitelji s pozitivnejšimi stališči do participacije učencev zaznavajo več lastnih možnosti soodločanja, so zadovoljnejši s svojim poklicem, delovnim mestom in šolsko klimo. V drugem delu raziskave smo s pomočjo opazovanja pouka s protokolom Flandersove analize razredne interakcije ugotovili, da glede na stopnjo govorne participacije ni statistično značilne razlike v klimi (P = 0,499) in motivaciji (P = 0,840). Povprečja so pokazala, da je razredna (delovna) klima ugodnejša v razredih z nižjo stopnjo govorne participacije, najnižja v razredih z višjo. Iz povprečij pri motivaciji učencev ugotavljamo, da se ta s stopnjo govorne participacije sistematično dvigujejo. Rezultati kažejo, da je razlika v znanju učencev, izraženem z modalno oceno, glede na stopnjo govorne participacije statistično značilna (P = 0,000). Višja stopnja govorne participacije je pogostejša v razredu z več dobrimi in prav dobrimi ocenimi, nižja v razredih z najvišjimi (odličnimi) in z najnižjimi (zadostnimi) ocenami.
Keywords: Avstrija, Slovenija, dejavniki participacije, participacija, možnosti soodločanja, otrokove pravice, soodločanje učencev v šoli, soodločanje učencev pri pouku, želje po soodločanju, stališča učiteljev do participacije učencev.
Published in DKUM: 13.10.2017; Views: 3051; Downloads: 687
.pdf Full text (1,80 MB)

9.
Prenova večstanovanjskega objekta: vidik arhitekturne percepcije
Tabita Jerant, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja idejno rešitev za prenovo Tomosovega bloka v Kopru. Naloga se osredotoča na problem praznega ambienta ter njegove pojavnosti. Tomosov blok zaradi svoje lokacije in volumna ponuja odlično izhodiščno točko za ureditev potencialnega večstanovanjskega objekta. Tomosov blok se predvidi kot kombinacija javnega in zasebnega programa. V pritličju, ter na mestu nekdanje terase se uredijo javni prostori. Pritličje se nameni prostorom Javnega stanovanjskega sklada, kateri že danes domujejo na tem mestu. Na mesto nekdanje terase Tomosovega bloka se uredi večja kavarna, katera služi kot optimalna razgledna točka, ter kot točka dogajanja in shajanja. Zasebni program je v celoti predviden stanovanjem. Stanovanja so različnih tipologij, primerna za vse potrebe in načine bivanja. Arhitekturni koncept zagovarja ohranjanje dela arhitekta Eda Mihevca. Osrednji volumen Tomosove stolpnice se v celoti ohrani, zgodijo se določene perforacije in širjenje severni in južni smeri, ter v višino. Kot odgovor na potrebo po večjih zelenih površinah v samem mestnem jedru se južna stran objekta uredi v zelenem konceptu tako, da se na novo dodane balkone predvidijo korita za drevesa z manjšim koreninskim sistemom. Pod Nazorjevim trgom se uredi garaža, katera v celoti reši aktualen problem parkiranja v samem mestnem središču. Prenova Tomosove stolpnice ponudi nov način življenja za prebivalce mesta in hkrati zadosti kriterijem bivalnega okolja, ter ponudi določeno mero atraktivnosti. Ureditev stolpnice pa pripomore tudi k sami identiteti in razpoznavnosti mesta Koper.
Keywords: Tomosov blok, Edo Mihevc, prenova, participacija, Koper, stanovanjska problematika, zelena vertikala, anketa
Published in DKUM: 04.10.2017; Views: 1885; Downloads: 683
.pdf Full text (70,30 MB)

10.
EVROPSKI SVET DELAVCEV
Damjan Kukovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravice delavcev in njihovo vključevanje pri obveščanju in posvetovanju oziroma delavska participacija je eno ključnih področij Evropske strategije zaposlovanja in sestavni del strategije za gospodarsko rast v EU. Notranji trg EU se je postopoma razvijal in prinašal priložnosti in izzive tudi za gospodarske družbe, s tem pa je vplival na odnose med delodajalci in delavci. Razvoj in globalizacija sta vplivala na gospodarske družbe tako, da so te širile svoja poslovanja čez državne meje in nadalje razvijale poslovanje v smeri rasti in širjenja na nove trge. Tako so zakonodajalci in predstavniki delavcev že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja nakazali, da navedena dinamika razvoja in centralizacija odločanja nadnacionalnih družb terja regulacijo in vzpostavitev proti-uteži nadnacionalnim družbam na evropski ravni, predvsem na področju vključevanja delavcev. Predmet raziskave diplomskega dela je institut Evropskega sveta delavcev. Delovanje instituta in umestitev v strukturo je proces, ki poteka postopoma skladno z razvojem okolja in se še nadalje razvija. Za uspešno podporo in implementacijo strategije EU glede pravic delavcev in njihovega vključevanja je potrebna zakonodajna aktivnost na ravni EU z jasnimi smernicami glede vsebine in nadaljnjega prenosa v nacionalne pravne rede.
Keywords: Evropski svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kolektivna participacija, industrijska demokracija, delavec, delodajalec.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2425; Downloads: 144
.pdf Full text (483,63 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica