| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija in Hrvaška, nekdaj tesno povezani državi s skupnim gospodarstvom, sta se po osamosvojitvi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija je tako leta 2004 postala članica EU in leta 2007 še članica EMU. Sprostil se je prost pretok blaga, poenostavilo se je poslovanje zaradi enotne valute. Hrvaška, država kandidatka za vstop v EU, pa se je zaradi slabih političnih razmer in vojne v začetku devetdesetih let razvijala počasneje. Skozi številne kazalnike smo preučili gospodarstvi obe držav in ugotovili, da sicer obe državi zaostajata za povprečjem EU-27, vendar je slovensko gospodarstvo razvitejše, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 83 % povprečja EU-27. Na Hrvaškem je BDP na prebivalca znašal 63 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 74,7 % povprečja EU-27.V drugem sklopu diplomskega dela smo analizirali cene v vzorcu 157 živil, razdeljenih v 13 osnovnih skupin. Pri primerjavi 1419 cen živil smo prišli do naslednjih ugotovitev: Raven censke paritete živil znaša 105, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 5 % višje kot na Hrvaškem. Najdražjo skupino predstavljajo izdelki iz žit, ki so v Sloveniji dražji za 21 %, najdražje živilo pa je česen. Ta je v Sloveniji dražji za 154 % v primerjavi s Hrvaško. Najcenejša skupina v Sloveniji so predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %, najcenejše živilo v Sloveniji pa so bomboni Haribo Happy Cola. Ti so za 32 % cenejši od tistih na Hrvaškem.
Keywords: BDP, stopnja inflacije, raven cen, censka pariteta
Published: 08.06.2010; Views: 3329; Downloads: 332
.pdf Full text (369,49 KB)

6.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL IN PIJAČ V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Nuša Novak, 2010, final seminar paper

Abstract: Madžarska in Slovenija sta leta 2004 postali članici Evropske unije. S tem sta državi, ki sta izrazito izvozno naravnani, dodatno okrepili svoj položaj na mednarodnem trgu. Slovenija je le tri leta kasneje prevzela evro, Madžarska pa zaradi neizpolnjevanja konvergenčnih makroekonomskih kriterijev še do danes ni prevzela evra. Če primerjamo obe državi po makroekonomskih kazalcih, lahko vidimo, da je Slovenija pred Madžarsko. BDP na prebivalca je leta 2009 v Sloveniji dosegel 86 % povprečja EU-27, na Madžarskem pa 63 % povprečja EU-27. V diplomskem seminarju smo primerjali cene 162 živil in pijač, razdeljenih v 14 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Raven censke paritete živil in pijač znaša 129, kar pomeni, da so cene živil in pijače v Sloveniji v povprečju za 29 % višje kot na Madžarskem. • Med preučevanimi skupinami živil in pijač je relativno najdražje sveže meso, ki je v Sloveniji za 54 % dražje, sledijo mu kokošja jajca (za 52 %) in izdelki iz žit (za 45 %). • Absolutno najcenejša skupina je v Sloveniji sveže sadje, ki je cenejše za 3 % v primerjavi z Madžarsko. To pa je tudi edina skupina, ki je bila v Sloveniji cenejša kot na Madžarskem.
Keywords: gospodarska razvitost, inflacija, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta
Published: 27.01.2011; Views: 4148; Downloads: 258
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
PRIMERJAVA CEN STORITEV V SLOVENIJI IN SRBIJI
Klavdija Bračko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija in Srbija sta bili nekoč povezani v skupnem gospodarstvu. Po razpadu Jugoslavije sta se državi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija se je leta 2004 pridružila EU in v začetku leta 2007 sprejela skupno evropsko valuto evro. Srbija in EU sta že začeli polno izvajati trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, vendar se njena pridružitev k EU pričakuje šele leta 2014 ali 2015. Finančna in gospodarska kriza je močno prizadela slovensko in srbsko gospodarstvo. Srbska vlada je bila prisiljena zmanjšati javno porabo, da bi omejila proračunski primanjkljaj na 3 % BDP. Gospodarska kriza je Srbiji povzročila močan upad izvoza v zahodno Evropo in zmanjšanje proizvodnje. Slovensko gospodarstvo počasi okreva, vrednosti kazalnikov gospodarskih aktivnosti se še izboljšujejo, vendar počasneje kot v povprečju evrskega območja. Slovensko gospodarstvo je razvitejše od srbskega, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2009 v Sloveniji znašal 86 % povprečja EU-27, toliko pa je tudi znašala nacionalna raven cen. V Srbiji je BDP na prebivalca znašal 37 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 56 % povprečja EU-27. V diplomskem delu smo primerjali cene 96 storitev med Slovenijo in Srbijo, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Pri primerjavi 2189 cen storitev smo prišli do naslednjih ugotovitev: • raven censke paritete storitev znaša 172, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 72 % višje v primerjavi s Srbijo; • vse skupine storitev v naši raziskavi so v Sloveniji dražje kot v Srbiji. Najdražja skupina storitev so osebne in druge storitve (127 %), najdražja storitev pa je telegram. Telegram je v Sloveniji dražji za 247 % v primerjavi s Srbijo; • izmed vseh desetih preučevanih skupin storitev, so se cenam v Srbiji še najbolj približale storitve komunikacij, ki so v Sloveniji za 34 % dražje kot v Srbiji. Najcenejša storitev je v Sloveniji pogovor v tujino, ki je za 50 % cenejši kot v Srbiji.
Keywords: Ključne besede: storitve, raven cen, BDP, censka pariteta, konvergenca.
Published: 09.05.2011; Views: 2902; Downloads: 222
.pdf Full text (923,87 KB)

8.
ANALIZA IZBRANEGA VZORCA DROBNOPRODAJNIH CEN V SLOVENIJI IN NA SLOVAŠKEM
Jelena Gumbas, 2011, final seminar paper

Abstract: Primerjava Slovenije in Slovaške s pomočjo makroekonomskih kazalcev je v prvem sklopu diplomskega dela pokazala, da je Slovenija gospodarsko bolj razvita država od Slovaške, saj je v Sloveniji BDP na prebivalca leta 2010 predstavljal 86 % povprečja evropske sedemindvajseterice, na Slovaškem pa 74 % evropskega povprečja. Tudi raven cen je bila leta 2010 na Slovaškem za 28,8 % nižja od povprečja EU-27, v Sloveniji pa za 16 %. Obe državi še vedno zaostajata za povprečjem EU-27. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo.
Keywords: gospodarska razvitost, inflacija, censka pariteta, raven cen.
Published: 02.12.2011; Views: 1661; Downloads: 102
.pdf Full text (1,54 MB)

9.
GOSPODARSKA GIBANJA IN PRIMERJAVA CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
Tomaž Kokot, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo s pomočjo popisa cen storitev na Madžarskem in v Sloveniji ter z izračuni dokazali, da je slovensko gospodarstvo bolje razvito od madžarskega. Vsi podatki o gospodarstvih držav kažejo na večje približevanje Slovenije k povprečju EU-27. Naši izračuni kažejo, da je bila raven cen storitev marca 2010 v Sloveniji za 28 % višja kot na Madžarskem. Obenem je imela Slovenija za 36 % višji BDP na prebivalca od Madžarske. Ugotavljamo, da je višja gospodarska razvitost države povezana z višjo ravnijo cen.
Keywords: Slovenija, Madžarska, stopnja razvitosti, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, bruto domači proizvod in inflacija.
Published: 22.11.2011; Views: 1875; Downloads: 137
.pdf Full text (1,06 MB)

10.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN RIB IN MESA NA PRIMERU AVSTRIJE, ČEŠKE, HRVAŠKE, ITALIJE IN SLOVENIJE
Tatjana Dvoršak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Avstrija in Italija spadata med stare članice Evropske unije, evro sta prevzeli leta 2002. Slovenija in Češka sta se leta 2004 priključili EU, Hrvaška pa je še v pristopnih pogajanjih. Slovenija je evro prevzela v letu 2007, Češka pa je prevzem evra, ki je bil načrtovan za leto 2010, preložila zaradi gospodarske krize. Vse opazovane države smo primerjali skozi številne ekonomske kazalnike. Glede na BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v letu 2009 sta Avstrija (24 %) in Italija (4 %) nad povprečjem EU-27, Slovenija (12 %), Češka (18 %) in Hrvaška (36 %) so pod povprečjem razvitosti EU-27. Analizirali smo cene vzorca z 32 živili, ki so razdeljena v štiri skupine. Na podlagi 672 cen rib in mesa v letu 2009 smo prišli do naslednjih zaključkov: • Analizirani vzorec je v Sloveniji za 19,87 % cenejši kot v Avstriji in za 19,78 % cenejši kot v Italiji. Cene analiziranega vzorca so v Sloveniji višje za 0,24 % kot na Hrvaškem in za 23,05 % višje kot na Češkem. • Absolutno najdražja skupina izdelkov v Sloveniji so predelane in konzervirane ribe. • Absolutno najdražji izdelek v Sloveniji so bile sardine v naravnem olju, najcenejše pa so bile hrenovke.
Keywords: BDP, stopnja inflacije, izvoz, uvoz, raven cen, censka pariteta
Published: 16.01.2012; Views: 2139; Downloads: 147
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica