| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sanžermenska mirovna pogodba z Republiko Nemško Avstrijo v luči slovenskih in avstrijskih časnikov : magistrsko delo
Dušan Ivanišević, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Keywords: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 478; Downloads: 60
.pdf Full text (1,64 MB)

2.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 930; Downloads: 168
.pdf Full text (769,73 KB)

3.
Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat
Aleksandra Gačić, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Pričujoče delo prikazuje v pomembnih obrisih življenje in delo politika in diplomata dr. Bogumila Vošnjaka. Že njegov oče Mihael in stric Josip Vošnjak sta bistveno doprinesla k zgodovini slovenskega naroda, tako politično kakor tudi gospodarsko. Sad njune vzgoje in vzorov je bil Bogumil Vošnjak, ki ga je predvsem prva svetovna vojna zavihtela v svet političnih in diplomatskih dogajanj. Za slovensko zgodovinopisje je pomemben zaradi več dejavnikov v času burnih dogodkov doma in po svetu v začetku prejšnjega stoletja. Izpostavljena je predvsem njegova vidna vloga v Jugoslovanskem odboru, kjer je kot njegov aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili pod enotno in tuje nadoblasti osvobojeno državo. Kot edini Slovenec je lahko takšno združitev kronal s podpisom Krfske deklaracije, ki je kasneje bila podlaga za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova vztrajnost in bogate izkušnje med vojno so bile poplačane z mestom generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Z imenovanjem za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na poslaništvu v Pragi se mu je uresničil veliki sen, čeprav le kratkotrajno. Zatem je njegova diplomatska zvezda zamrla, a s političnega prizorišča tako želene Jugoslavije ni poniknil, temveč se je v raznih funkcijah pojavljal v družbenem in političnem življenju skupne države. Svojemu idealu unitaristične jugoslovanske države je sledil skozi vse življenje, med drugo svetovno vojno kot pripadnik Mihailovićevih četnikov in kot emigrant v ZDA po drugi svetovni vojni.
Keywords: Bogumil Vošnjak, politična biografija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jugoslovanski odbor, Krfska deklaracija, pariška mirovna konferenca, Samostojna kmetijska stranka, jugoslovanska diplomacija, slovenska diplomacija, Slovenci v emigraciji.
Published in DKUM: 22.08.2014; Views: 3611; Downloads: 630
.pdf Full text (2,33 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica