1. Optimizacija procesnih parametrov za proizvodnjo sekundarnih metabolitov v šaržnem bioreaktorjuMelani Dolgov, 2024, master's thesis Abstract: Sekundarni metaboliti so naravne spojine, ki jih sintetizirajo mikroorganizmi, vključno z bakterijami, glivami, kvasovkami in rastlinami. Čeprav ti produkti niso nujno potrebni za osnovne biološke funkcije, kot so sinteza lipidov, aminokislin, ogljikovih hidratov in nukleinskih kislin, imajo pomembno vlogo v različnih industrijskih aplikacijah. Kvasovka Saccharomyces cerevisiae je ključni mikroorganizem v biotehnologiji zaradi svoje sposobnosti pretvorbe sladkorjev v etanol in ogljikov dioksid ter njene prilagodljivosti na različne okoljske pogoje.
Cilj magistrskega dela je bil optimizirati proizvodnjo sekundarnih metabolitov s pomočjo S. cerevisiae v šaržnem bioreaktorju. Raziskava je obsegala preučevanje vpliva različnih vrst mešal, začetnih koncentracij inokuluma ter hitrosti mešanja na rast celične mase in proizvodnjo sekundarnih metabolitov. Med optimizacijo smo spremljali spremembe pH med fermentacijo ter izvajali UV-VIS spektrofotometrične analize za pridobitev rezultatov o količini celokupnih proteinov, antioksidativnem potencialu in aktivnosti encima alkohol dehidrogenaze (ADH). Antioksidativni potencial proizvedenih sekundarnih metabolitov smo določili z DPPH metodo , za določanje koncentracije celokupnih proteinov je bila uporabljena Bradfordova metoda, aktivnost znotrajceličnega encima ADH pa je bila določena s pomočjo encimskega testa.
Optimalni parametri za doseganje najboljših rezultatov vključujejo hitrost mešanja 200 rpm, uporabo dvojnega mešala in začetno koncentracijo inokuluma 6,62 ∙ 107 CFU/mL. Ti parametri so bili potrjeni v zaključnem eksperimentu, kjer smo ponovno gojili S. cerevisiae pod enakimi pogoji, kar je potrdilo ponovljivost gojenja in učinkovitost izbranih parametrov. Prav tako so rezultati analitskih metod pokazali, da so permeabilizirani vzorci dosegli najvišjo antioksidativno aktivnost, najvišjo koncentracijo proteinov in največjo aktivnost ADH. Na podlagi teh ugotovitev smo zaključili, da višja hitrost mešanja, uporaba dvojnega mešala in večja začetna koncentracija inokuluma zagotavljajo optimalne rezultate v proizvodnji sekundarnih metabolitov.
Keywords: bioreaktor, procesni parametri, optimizacija, S. cerevisiae, alkohol dehidrogenaza, sekundarni metaboliti
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (3,60 MB) |
2. Izboljšave procesnih nastavitev pri postopku potopne elektroerozije v podjetju Talum d.d. : diplomsko deloRok Gojkošek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika nekonvencionalnega postopka potopne elektroerozije in izboljšave procesnih nastavitev postopka v podjetju. Med postopkom potopne elektroerozije pride do odnašanja materiala zaradi kombinacije delovanja električne in toplotne energije. Dielektrična tekočina pa poskrbi, da med delovanjem odnaša material iz reže. S pomočjo eksperimenta smo pridobili podatke, ki so nam pomagali pri predvidevanju oziroma določevanju trajanja erodiranja za poljubno velike elektrode za izvedbo nadaljnjih obdelav.
Keywords: potopna elektroerozija, procesni parametri, optimizacija, trajanje obdelave, elektroda, meritve
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,90 MB) |
3. Določevanje parametrov kakovosti vina s Fourierovo Transformacijsko Infrardečo Spektroskopijo (FTIR)Borka Pačavra, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen naloge je bila vpeljava novega postopka merjenja izbranih parametrov v vinu. Parametre smo določevali na aparatu LYZA 5000 Wine, ki temelji na Fourierovi Transformacijski Infrardeči Spektroskopiji (FTIR). Izbrani parametri, ki smo jih v poskusu merili so alkohol, relativna gostota, kisline, pH, hlapne kisline, ekstrakt ter glukoza in fruktoza. Ustvarili smo model, ki je vseboval različne vzorce vina. V okviru delne validacije smo preverili ponovljivost in obnovljivost. Glavni cilj je bil preučiti možnost zamenjave več metod, ki se trenutno izvajajo na različnih napravah, z eno metodo, ki bi omogočala analizo več parametrov na eni sami napravi. Prednosti bi bile prihranek časa, energije, denarja in materiala.
Parametre smo statistično ovrednotili glede na zahteve v skladu z validacijskim postopkom. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so sprejemljivi za glukozo in fruktozo, kisline, pH, ekstrakt, hlapne kisline in relativno gostoto in so znotraj predpisanega kriterija. Paralelne meritve medlaboratorijskih primerjav so izven predpisanih meja.
Potrdili smo, da izbrana analizna metoda zagotavlja točnost za naslednje parametre: alkohol, pH, ekstrakt, kisline, relativna gostota, glukoza in fruktoza.
Keywords: FTIR, vino, parametri, validacija, analiza
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,41 MB) |
4. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Keywords: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,63 MB) |
5. Preučevanje interakcij med tanini in lizocimomAnja Zaverla, 2024, undergraduate thesis Abstract: Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike je eden izmed večjih izzivov človeštva, ki zahtevajo tako iskanje novih protibakterijskih učinkovin, kot tudi izboljšanih načinov uporabe protibakterijskih sredstev. Raziskovalci nove protibakterijske učinkovine iščejo tudi med naravnimi spojinami s protimikrobnimi in protibakterijskimi učinki. Rastline vsebujejo tanine, ki so polifenolni sekundarni metaboliti, ki jih raziskujemo zaradi njihovih številnih potencialnih za zdravje ugodnih učinkov. Glede na njihovo kemijsko strukturo jih delimo na proantocianidine (kondenzirane tanine) in hidrolizirajoče tanine. Slednji se nadalje razdelijo na dve glavni podskupini (galotanin in elagitanini).
V diplomskem delu smo proučevali vezavo elagitaninov na lizocim – modelni protein. Po dializi v pufru s pH = 5 smo lizocim titrirali z galno kislino, metil galatom in veskalaginom. Opazovali smo, kako prisotnost elagitaninov vpliva na fluorescenco lizocima. Vpliv dodatka taninov na sekundarno strukturo lizocima smo opazovali s cirkularnim dikroizmom (CD-spektroskopija), medtem ko smo termodinamiko vezave opazovali z izotermno titracijsko kalorimetrijo (ITC). Z opazovanjem temperaturne odvisnosti fluorescenčnega spektra lizocima smo ugotovili, da prisotnost taninov ne vpliva na temperaturo tališča proteina. S pomočjo Stern-Volmerjeve enačbe ob upoštevanju učinka notranjega filtra smo poskusili pridobiti konstante vezave taninov na lizocim. S CD-spektroskopijo smo ugotovili, da ima veskalagin večji vpliv na denaturacijo proteina, kot metil galat in galna kislina. Ugotovili smo, da je interakcija veskalagina in lizocima mnogo bolj eksotermna, kot interakcija metil galata ali galne kisline z lizocimom. Poleg tega smo z ITC-jem potrdili, da gre pri interakcijah taninov z lizocimom za razmeroma šibke interakcije.
Keywords: elagitanini, protein, konstanta vezave, sekundarna struktura, spektroskopija, termodinamični parametri vezave
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (4,11 MB) |
6. Analiza vplivnih parametrov na ožemalni učinek pralnih strojev : magistrsko deloAleš Rosenstein, 2024, master's thesis Abstract: Ožemanje perila je ena izmed ključnih faz pri pranju perila s pralnim strojem. V magistrskem delu smo se osredotočili na analizo potencialno vplivnih parametrov na ožemalni učinek. Raziskava je razdeljena na dva glavna sklopa. Prvi sklop zajema pregled obstoječih tehnologij in teoretične osnove. Predstavljena je analiza stanja tehnike, ki se navezuje na delovanje pralnega stroja. Opisane so sestava in delovanje pralnega stroja, faza ožemanja perila in uporabljene statistične enačbe pri analizi rezultatov. Drugi sklop obravnava raziskovalne metode in rezultate. V tem sklopu so predstavljeni postopki in oprema za pridobivanje podatkov ter sami rezultati, ki prikazujejo vpliv posameznih parametrov na ožemalni učinek. V diskusiji so podrobneje analizirani potencialno vplivni parametri, kot so čas ožemanja, končna vrtilna hitrost ožemanja, temperatura vode in neuravnotežena masa perila v bobnu pralnega stroja med ožemanjem.
Keywords: pralni stroj, ožemalni učinek, vplivni parametri
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 70; Downloads: 0
Full text (1,99 MB) |
7. Optimizacija procesnih parametrov servo stiskalnice pri postopku preoblikovanja materiala : magistrsko deloMatej Pirc, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga je bila izdelana v sodelovanju z podjetjem TPV Automotive d. o. o., ki je razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Izdelke izdelujejo z različnimi postopki, medtem ko je bil predmet magistrske naloge postopek preoblikovanja globoki vlek z uporabo servo stiskalnice Fagor TSED4-3000-7000-2500. V sklopu magistrske naloge sem optimiziral procesne parametre servo stiskalnice z uporabo programskega paketa Syncro. Omenjeni program omogoča izdelavo poljubnega hitrostnega profila stiskalnice ob upoštevanju fizičnih omejitev stiskalnice in tehnoloških omejitev izdelka. Hitrostni profil sem optimiziral za štiri različna orodja, katerih produktivnost sem povečal v povprečju za 38%.
Keywords: Stroji za preoblikovanje, servo stiskalnica, tehnološki postopki preoblikovanja, globoki vlek, procesni parametri, optimizacija
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 404; Downloads: 0
Full text (5,08 MB) |
8. Oblikovanje spletnega mesta s področja tehnik sproščanja : diplomsko deloMaruša Terzič, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu s preučevanjem, primerjavo in analizo obstoječe literature definiramo najpomembnejše parametre (dostopnost, uporabnost, vsebina, struktura, navigacija, uporabniška izkušnja in vizualna podoba) in indikatorje kakovostno oblikovanega spletnega mesta s področja tehnik sproščanja, ki bo uporabnikom nudilo informacije in se jim pomagalo naučiti ter izvajati tehnike sproščanja. Definirane parametre uporabimo kot smernice za oblikovanje zasnove in izdelavo funkcionalnega spletnega mesta miren.si. Spletno mesto vsebuje spletni tečaj z učnimi vsebinami, praktičnimi vajami, navodili za izvajanje tehnik sproščanja in multimedijskimi vsebinami vodenih vadb. Pri pripravi vsebin za spletno mesto smo sodelovali s posamezniki s področja psihologije.
Keywords: spletno oblikovanje, parametri kakovosti, spletni tečaj, tehnike sproščanja, miren.si
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 382; Downloads: 59
Full text (2,96 MB) |
9. Aplikacija za spreminjanje parametrov grafičnih procesnih enot : diplomsko deloŽiga Tanacek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavimo aplikacijo za spreminjanje parametrov grafičnih procesnih enot (GPE). Poleg predstavitve razvoja opišemo sorodne aplikacije in aplikacije za merjenje uspešnosti spreminjanja parametrov GPE. Na kratko povzamemo tudi vse tehnologije, ki smo jih uporabili, in njihov razvoj. Za komunikacijo z grafičnimi procesnimi enotami predstavimo novo dinamično knjižnico, ki temelji na knjižnici AMD Display Library in na programskem jeziku C++. Za praktični primer uporabe dane knjižnice predstavimo uporabniško prijazen čelni del aplikacije, kjer uporabimo tehnologijo WPF.
Keywords: grafične procesne enote, parametri GPE, namizna aplikacija, WPF, C#
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 327; Downloads: 29
Full text (2,38 MB) |
10. Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko deloJuš Polanšek, 2023, master's thesis Abstract: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Keywords: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 419; Downloads: 17
Full text (3,36 MB) |
