Search the digital library catalog

Abstract: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Keywords: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 567; Downloads: 42
Full text (2,52 MB)

Abstract: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Keywords: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1138; Downloads: 105
Full text (2,74 MB)

Abstract: Okoljska ekonomika vedno bolj pridobiva na svojem pomenu, saj se predvsem novonastala podjetja vedno bolj zavedajo pomena vpliva na okolje in ljudi. Zaradi tega smo se lotili analize okoljskih in ekonomskih vidikov poslovanja v podjetju, ki se ukvarja z gojenjem paradižnika. V teoretičnem delu smo preučili različne vire, literaturo in strokovne članke s področja okoljske ekonomike, opredelili definicijo ekonomskega vidika poslovanja podjetja, opredelili definicijo okoljskega vidika poslovanja podjetja in proučili Naturo 2000 in Evropsko vas štorkelj. V empiričnem delu diplomskega projekta smo predstavili izbrano podjetje ter opravili analizo okoljskih vidikov, ki obsegajo vpliv na prebivalstvo, ogrevanje, namakanje, hlajenje, segrevanje, zračenje, odstranjevanje odpadnih voda in materialov ter škropljenje in gnojenje. Cena investicije, trg in zaposlovanje pa so ekonomski vidiki, ki smo jih analizirali. Na osnovi analize lahko sklepamo, da je podjetje zelo okoljsko in ekonomsko pozitivno usmerjeno.
Keywords: okoljska ekonomika, okoljski vidiki, ekonomski vidiki, rastlinjak, paradižnik
Published in DKUM: 19.11.2020; Views: 959; Downloads: 94
Full text (2,59 MB)

Abstract: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Keywords: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 1640; Downloads: 211
Full text (3,08 MB)

Abstract: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Keywords: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 15.07.2019; Views: 1442; Downloads: 112
Full text (1,77 MB)