1. Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricahMihaela Koletnik, Benedikta Gungl, 2025 Abstract: Monografija prinaša izsledke raziskave narečnega oblačilnega izrazja pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na podlagi ugotovljenih glasoslovnih značilnosti – značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih samoglasnikov in izkazovanje definicijskih lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine – je utemeljena umestitev trojiškega govora v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Osrednji del monografije predstavlja prvi obsežnejši prispevek sploh k poznavanju narečne oblačilne terminologije pri Sveti Trojici. Opis podeželskega oblačilnega videza moških, žensk in otrok v drugi polovici 20. stoletja ter ob nekaterih posebnih priložnostih je nastal na podlagi ustnih pričevanj informatork, proučitve fotografij in lastnega, na izkušnjah temelječega vedenja. Tu predstavljeno in analizirano trojiško oblačilno izrazje je bilo pridobljeno z vodenimi intervjuji z govorci. Trojiški oblačilni termini so znotraj sedmih pomenskih sklopov predstavljeni ob izbranem slikovnem gradivu (304 slike) v obliki 736 abecedno urejenih slovarskih sestavkov. Obravnavani so glede na besedotvorne lastnosti in izvor, s čimer osvetljujemo pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečje, ter primerjano z iztočnicami v slovarskih delih, ki zajemajo knjižni jezik (Pleteršnikov slovar (1894–1895) in Slovar slovenskega knjižnega jezika2), s čimer osvetljujemo zgodovino pojavljanja posamezne besede v narečju in knjižnem jeziku, opredeljujemo njeno razširjenost ter opozarjamo na morebitne pomenske razlike.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, krajevni govor pri Sveti Trojici, terminologija, oblačilno izrazje
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (8,74 MB)
This document has many files! More... |
2. Vinogradniška terminologija v Jeruzalemu : magistrsko deloVanessa Vočanec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno vinogradniško terminologijo v Jeruzalemu. Delo je nastalo z namenom, da bi se dokumentiralo in ohranilo čim več narečnih izrazov. Na začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris Ljutomersko-Ormoških goric ter kraja Jeruzalem. Sledi narečna umestitev krajevnega govora v Jeruzalemu v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. Na kratko je opisano tudi vinogradništvo kot panoga in kot del življenja v regiji. Poglavitni del naloge predstavlja tematski slovar vinogradniške terminologije, kjer predstavljamo zbrano narečno besedje s področja vinogradništva, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri čemer smo se oprli na vprašalnico vinogradniške terminologije in na njune pripovedi. Zbrali smo 207 različnih eno- in večbesednih leksemov, jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali njihov izvor in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da informatorji dobro poznajo narečno izrazje, tudi pripadniki srednje generacije. Večina zbranih leksemov je sicer izvorno slovanska, vendar je na besedje precej vplival nemški jezik, kar dokazuje kopica prevzetih besed germanskega izvora. Pri primerjavi s slovarji ugotavljamo, da tako SSKJ kot Pleteršnikov slovar beležita približno isto število narečnih izrazov.
Keywords: Jeruzalem, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška
terminologija
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (4,30 MB) |
3. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 115; Downloads: 12
 Link to full text |
4. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Keywords: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 81; Downloads: 13
 Full text (895,31 KB)
This document has many files! More... |
5. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 109; Downloads: 48
Full text (1,21 MB) |
6. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 80; Downloads: 15
Full text (1,21 MB)
This document has many files! More... |
7. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 183; Downloads: 44
Full text (672,83 KB)
This document has many files! More... |
8. Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko deloTjaša Miholič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 204; Downloads: 66
Full text (817,30 KB) |
9. Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"Mihaela Koletnik, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 313; Downloads: 51
Link to full text |
10. Tak pa prínas gučimo : magistrsko deloTjaša Toplak, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine.
Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 532; Downloads: 94
Full text (1,37 MB) |
