SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DIFERENCIRANI MODEL POVPRAŠEVANJA PO CESTNIH PREVOZIH KOT INSTRUMENT UČINKOVITE CENOVNE POLITIKE NA TRANSPORTNEM TRGU V SLOVENIJI
Mateja Matajič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Ekonomisti se že več desetletij ukvarjajo s problematiko alokacijske neučinkovitosti transportnega trga, katerega posledica je neučinkovitost cenovnega mehanizma kot usmerjevalca obsega transportnega povpraševanja, tržna neučinkovitost zaradi odsotnosti ustreznih signalov glede investiranja, in tržna neučinkovitost zaradi izkrivljenosti konkurenčnosti med različnimi vrstami prevoza. Obračunavanje in plačevanje diferenciranih cestnin je v praksi čedalje bolj podprto z razvojem novih tehnologij in z uvajanjem interoperabilnosti na področju brezkontaktnega elektronskega cestninjenja vozil v prostem toku v skupnem evropskem prostoru, zato se postavlja vprašanje, ali lahko s sistemom cestnin, diferenciranih med cestnimi odseki, učinkovito vplivamo na obnašanje povpraševanja na slovenskem transportnem trgu in na (pre)razporeditev prometnih obremenitev z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili. V doktorski disertaciji poročamo o ocenah elastičnosti povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na cestninskih cestah v Sloveniji glede na najpomembnejše cenovne in strukturno-kvalitativne determinante tega povpraševanja. V danem primeru gre za prvo tovrstno ekonometrično analizo panelnih podatkov na primeru Slovenije oziroma na primeru testiranja doslej najobsežnejše slovenske podatkovne baze. Nadalje identificiramo in ocenimo tudi diferencirana modela transportnega povpraševanja po cestnih prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili v Sloveniji v okviru dveh geografskih delitev: (a) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na V. panevropskem cestnem koridorju v primerjavi z ostalim proučevanim območjem Slovenije, in (b) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na treh različnih prometnih geografskih smereh Slovenije, in sicer na primorski, gorenjski in štajerski smeri. Vsebinski okvir doktorske disertacije temelji na proučevanju ekonomike cestnega transporta. Predmet našega raziskovanja sta tako analiza in modeliranje povpraševanja po cestnih motornih prevozih v primeru Slovenije. Z izsledki doktorske disertacije želimo vzpodbuditi in omogočiti primerno uporabo cenovnih in drugih ekonomskih instrumentov prometne politike za upravljanje povpraševanja po cestnih prevozih na cestninskih cestah v Sloveniji, kar bi prispevalo k optimizaciji teh prevozov v času in prostoru ter s tem tudi k večji učinkovitosti transportnega trga. Na osnovi panela podatkov smo ocenili ekonometrični model transportnega povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na desetih odsekih cestninskih cest v Sloveniji. Osrednje vsebinske ugotovitve opravljene raziskave so naslednje: Prvič, transportno povpraševanje je na slovenskih avtocestah cenovno neelastično. Zviševanje cestnine bi upravljavcu cestninskih cest v Sloveniji lahko zagotavljalo več finančnih virov. Drugič, cenovna elastičnost transportnega povpraševanja se med različnimi skupinami cestninskih odsekov potrjeno razlikuje, zato je smiselna uvedba diferenciranega sistema cestninjenja, ki omogoča hkratno doseganje cilja večje internalizacije zunanjih stroškov transporta, cilja upravljanja obsega transportnega povpraševanja na osnovi stroškovnih cen ter cilja večjega pokrivanja stroškov vzdrževanja in razvoja cestninskih cest v Sloveniji. Tretjič, cestno transportno povpraševanje je v Sloveniji bolj kot na spremembe višine cestnin odzivno na spremembe cen goriva, še zlasti to velja za tovorna vozila, zato lahko prometna politika transportno povpraševanje upravlja tudi z višino cen goriva. In končno, ocene diferenciranih modelov transportnega povpraševanja glede na različne skupine cestnih odsekov nakazujejo na nezadostno konkurenčnost prevoznih podsistemov, tj. cestnega in železniškega, kar bi verjetno lahko izboljšali s širjenjem transportne ponudbe z večanjem konkurenčnosti alternativnega železniškega prevoza ter alternativnih transportnih poti.
Keywords: ekonometrični model, panelni podatki, cestninske ceste v Sloveniji, transportno povpraševanje, prevozi z osebnimi avtomobili, prevozi s tovornimi vozili
Published: 18.11.2014; Views: 1111; Downloads: 209
.pdf Full text (3,16 MB)

2.
DEJAVNIKI RASTI HITRO RASTOČIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Mojca Mastnak, 2016, master's thesis

Abstract: Mala in srednje velika podjetja (MSP) so temeljni del slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij ter ustvarjajo skoraj 70 % delovnih mest in skoraj 68 % vrednosti prihodkov vseh podjetij (po podatkih iz leta 2013). Zaradi svoje sposobnosti prilagajanja na spreminjajoče se poslovno okolje so ključnega pomena za rast slovenskega gospodarstva in zagotavljajo trdno podlago za rast novih ter krepitev že obstoječih panog. V skupini več kot 182.089 MSP je opazna množica hitro rastočih, dinamičnih podjetij. Odkar se je pričela svetovna kriza v letu 2008, so skoraj vsa nova delovna mesta in gospodarsko rast ustvarila MSP. Medtem ko velika podjetja in ostalo gospodarstvo okreva, pa hitro rastoča podjetja dosegajo izjemne stopnje rasti, visoko donosnost in hitro rast števila zaposlenih. V empirični raziskavi smo po vzoru podobnih raziskav tujih avtorjev proučevali vpliv specifičnih dejavnikov (značilnosti premoženjsko-finančnega položaja, poslovne učinkovitosti, denarne uspešnosti poslovanja, velikosti in starosti) na rast prihodkov od prodaje in števila zaposlenih v hitro rastočih MSP v Sloveniji. Študija obsega panelne podatke iz obdobja 2009–2013 za vzorec 200 podjetij, pridobljen iz izbora Slovenska gazela 2014. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili, da na rast prihodkov od prodaje pozitivno vpliva večja delovna produktivnost, negativno pa vplivajo velikost, starost in enostavni denarni tok. Na rast števila zaposlenih pa prav tako pozitivno vplivata večja delovna produktivnost in večji enostavni denarni tok, negativno pa velikost, starost in statična likvidnost. Rast MSP je pomemben pokazatelj uspešnega gospodarstva, vendar še vedno prezrt s strani oblikovalcev politike. Več je treba storiti za dvig ozaveščenosti o pomembnosti teh podjetij in ustvariti poslovno okolje, ki bo ugodno za njihov razvoj in rast.
Keywords: mala in srednje velika podjetja (MSP), rast podjetja, panelni podatki, regresijska analiza, dejavniki hitre rasti podjetij
Published: 27.05.2016; Views: 900; Downloads: 155
.pdf Full text (3,21 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica