1. Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15Špela Klara Mauhler, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo. Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost. Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (2,52 MB) |
2. Analiza fiskalne vzdržnosti gospodarstev skupine G20Dorotea Pittner, 2024, master's thesis Abstract: Zagotavljanje zdravih javnih financ postaja v okolju naraščajočih obrestnih mer in javnih dolgov vse pomembnejše za nosilce fiskalne politike, ki s svojim delovanjem opravljajo pomembne funkcije alokacije resursov, redistribucije dohodkov in stabilizacije gospodarstva. Vsled naraščajočih demografskih izzivov, potrebe po financiranju zelene in digitalne transformacije in ob prisotnosti geopolitičnih trenj je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in oblikovanje zadostnih fiskalnih rezerv v nekriznih časih ključnega pomena za učinkovito spopadanje z izzivi in stabilizacijo gospodarstva v času gospodarskih kriz. Zato v magistrskem delu s panelnimi testi stacionarnosti in kointegracije empirično testiramo fiskalno vzdržnost gospodarstev skupine G7 in gospodarstev G20 brez držav skupine G7, pri čemer prvi panel vključuje analizo za obdobje med leti 1950 in 2022, drugi panel pa za obdobje med leti 1998 in 2022. Članice G7 in G20 obravnavamo zaradi njihove vloge pri sooblikovanju globalnega gospodarskega okolja in spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter usklajevanja med geografsko, kulturno in politično različnimi državami. Analizo pričnemo s pregledom teoretičnih izhodišč s področja javnih financ, primerjave pogledov različnih ekonomskih šol, opredelitve medčasovne proračunske omejitve in pomena zagotavljanja fiskalne vzdržnosti. Teoretična izhodišča dopolnjujemo z empirično evidenco, ki izkazuje mešane rezultate. Medtem ko konvencionalne metode ne beležijo toliko rezultatov za potrditev vzdržnosti javnih financ, panelne študije ponujajo več dokazov v prid fiskalne vzdržnosti, ki je potrjena tudi za gospodarstva G7. Nadaljujemo s pregledom javnofinančnih agregatov članic G20, ki jih nato uporabljamo v empirični analizi. V empiričnem delu testiramo stacionarnost državnih prihodkov, državnih izdatkov, primarnega salda in javnega dolga, pri čemer stacionarnost javnega dolga testiramo le v prvi diferenci. Kointegracijo testiramo v treh parih, in sicer (1) med državnimi prihodki in državnimi izdatki, (2) med primarnim saldom in odloženim javnim dolgom in (3) med javnim dolgom in odloženim primarnim saldom. Stacionarnost smo izvajali s testi prve in druge generacije, natančneje z LLC testom, IPS testom, Breitungovim testom, Fisherjevim-ADF in Fisherjevim-PP testom ter s Pesaran CIPS testom. Kointegracijo smo izvedli s Pedronijevim testom. Empirična analiza ponuja dokaze v prid fiskalne vzdržnosti gospodarstev v skupini G20. Keywords: fiskalna vzdržnost, G20, G7, panelni podatki, stacionarnost, kointegracija Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,42 MB) |
3. Dohodkovna neenakost ter gospodarska rast in razvoj: empirična analizaMaša Harkai, 2024, master's thesis Abstract: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva. Keywords: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 94; Downloads: 77
Full text (2,56 MB) |
4. Analiza zaposlitvene funkcije in dejavnikov zaposlenosti na primeru evropskih državGregor Rihtarič, 2023, master's thesis Abstract: Zaposlenost se uvršča med ključne segmente trga dela in gospodarstva, saj je neprestano podvržena številnim spremembam, novitetam in trendom, njeni učinki pa se izkazujejo tudi izven meja gospodarstva. V preteklih desetletij so se spremembe na trgu dela odražale v različnih smereh. Ena izmed najvidnejših je v sestavi trga dela, kjer je prišlo do enormnega povečanja deleža žensk, pri katerih so stopnje zaposlenosti in participacije močno narasle, in sočasnega zniževanja deleža in stopenj pri starejših moških. Delež mladih na trgu dela v razvitih državah upada, saj namesto zgodnejšega vstopa na trg dlje časa ostajajo v izobraževanju. Aktualno na trgu dela prevladujejo različni trendi, med katerimi pa sta najbolj izrazita presežek delovne sile v manj razvitih državah ter primanjkljaj in staranje delovne sile v nekaterih razvitih državah, kjer se ta odraža v povečevanju deleža starejših starostnih skupin na trgu, rastoči srednji starosti in pričakovani življenjski dobi ob rojstvu. Ob vsem tem je bilo dogajanje v zadnjih treh letih pogojeno izbruhu pandemije bolezni Covid-19 in zajezitvenim ukrepom. Kadar se ukvarjamo z zaposlenostjo, je pomembno dobro razumevanje dejavnikov in mehanizmov, ki povzročijo njene spremembe, saj lahko s tem razložimo številna dogajanja v gospodarstvu in družbi. Na eni strani na zaposlenost vplivajo ekonomski dejavniki, kot so gospodarska rast, izvoz in investicije, na drugi pa imajo vse večji vpliv neekonomski, kot so demografske spremembe, izobrazba in tehnologija. V empiričnem delu smo na podlagi panelnih podatkov za 31 držav (države članice Evropske Unije, Švica, Norveška, Islandija in Velika Britanija) v obdobju med letoma 2000 in 2021 skonstruirali regresijski model združenih podatkov, model fiksnih in model slučajnih učinkov. Na podlagi izvedene ekonometrične analize zaposlitvene funkcije smo ugotovili pozitivno zvezo med zaposlenostjo in izvozom, potrošnjo, inflacijo in šibko pozitivno povezavo z izdatki za plače ter negativno povezavo med zaposlenostjo in pričakovanimi leti šolanja, pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu in opravljenimi delovnimi urami. Keywords: zaposlenost, zaposlitvena funkcija, trg dela, panelni podatki, ekonometrija Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 1381; Downloads: 145
Full text (3,98 MB) |
5. DEJAVNIKI RASTI HITRO RASTOČIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJIMojca Mastnak, 2016, master's thesis Abstract: Mala in srednje velika podjetja (MSP) so temeljni del slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij ter ustvarjajo skoraj 70 % delovnih mest in skoraj 68 % vrednosti prihodkov vseh podjetij (po podatkih iz leta 2013). Zaradi svoje sposobnosti prilagajanja na spreminjajoče se poslovno okolje so ključnega pomena za rast slovenskega gospodarstva in zagotavljajo trdno podlago za rast novih ter krepitev že obstoječih panog. V skupini več kot 182.089 MSP je opazna množica hitro rastočih, dinamičnih podjetij. Odkar se je pričela svetovna kriza v letu 2008, so skoraj vsa nova delovna mesta in gospodarsko rast ustvarila MSP. Medtem ko velika podjetja in ostalo gospodarstvo okreva, pa hitro rastoča podjetja dosegajo izjemne stopnje rasti, visoko donosnost in hitro rast števila zaposlenih.
V empirični raziskavi smo po vzoru podobnih raziskav tujih avtorjev proučevali vpliv specifičnih dejavnikov (značilnosti premoženjsko-finančnega položaja, poslovne učinkovitosti, denarne uspešnosti poslovanja, velikosti in starosti) na rast prihodkov od prodaje in števila zaposlenih v hitro rastočih MSP v Sloveniji. Študija obsega panelne podatke iz obdobja 2009–2013 za vzorec 200 podjetij, pridobljen iz izbora Slovenska gazela 2014. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili, da na rast prihodkov od prodaje pozitivno vpliva večja delovna produktivnost, negativno pa vplivajo velikost, starost in enostavni denarni tok. Na rast števila zaposlenih pa prav tako pozitivno vplivata večja delovna produktivnost in večji enostavni denarni tok, negativno pa velikost, starost in statična likvidnost.
Rast MSP je pomemben pokazatelj uspešnega gospodarstva, vendar še vedno prezrt s strani oblikovalcev politike. Več je treba storiti za dvig ozaveščenosti o pomembnosti teh podjetij in ustvariti poslovno okolje, ki bo ugodno za njihov razvoj in rast. Keywords: mala in srednje velika podjetja (MSP), rast podjetja, panelni podatki, regresijska analiza, dejavniki hitre rasti podjetij Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 2898; Downloads: 380
Full text (3,21 MB) |
6. Diferencirani model povpraševanja po cestnih prevozih kot instrument učinkovite cenovne politike na transportnem trgu v SlovenijiMateja Matajič, 2014, doctoral dissertation Abstract: Ekonomisti se že več desetletij ukvarjajo s problematiko alokacijske neučinkovitosti transportnega trga, katerega posledica je neučinkovitost cenovnega mehanizma kot usmerjevalca obsega transportnega povpraševanja, tržna neučinkovitost zaradi odsotnosti ustreznih signalov glede investiranja, in tržna neučinkovitost zaradi izkrivljenosti konkurenčnosti med različnimi vrstami prevoza.
Obračunavanje in plačevanje diferenciranih cestnin je v praksi čedalje bolj podprto z razvojem novih tehnologij in z uvajanjem interoperabilnosti na področju brezkontaktnega elektronskega cestninjenja vozil v prostem toku v skupnem evropskem prostoru, zato se postavlja vprašanje, ali lahko s sistemom cestnin, diferenciranih med cestnimi odseki, učinkovito vplivamo na obnašanje povpraševanja na slovenskem transportnem trgu in na (pre)razporeditev prometnih obremenitev z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili.
V doktorski disertaciji poročamo o ocenah elastičnosti povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na cestninskih cestah v Sloveniji glede na najpomembnejše cenovne in strukturno-kvalitativne determinante tega povpraševanja. V danem primeru gre za prvo tovrstno ekonometrično analizo panelnih podatkov na primeru Slovenije oziroma na primeru testiranja doslej najobsežnejše slovenske podatkovne baze. Nadalje identificiramo in ocenimo tudi diferencirana modela transportnega povpraševanja po cestnih prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili v Sloveniji v okviru dveh geografskih delitev: (a) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na V. panevropskem cestnem koridorju v primerjavi z ostalim proučevanim območjem Slovenije, in (b) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na treh različnih prometnih geografskih smereh Slovenije, in sicer na primorski, gorenjski in štajerski smeri.
Vsebinski okvir doktorske disertacije temelji na proučevanju ekonomike cestnega transporta. Predmet našega raziskovanja sta tako analiza in modeliranje povpraševanja po cestnih motornih prevozih v primeru Slovenije. Z izsledki doktorske disertacije želimo vzpodbuditi in omogočiti primerno uporabo cenovnih in drugih ekonomskih instrumentov prometne politike za upravljanje povpraševanja po cestnih prevozih na cestninskih cestah v Sloveniji, kar bi prispevalo k optimizaciji teh prevozov v času in prostoru ter s tem tudi k večji učinkovitosti transportnega trga.
Na osnovi panela podatkov smo ocenili ekonometrični model transportnega povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na desetih odsekih cestninskih cest v Sloveniji. Osrednje vsebinske ugotovitve opravljene raziskave so naslednje:
Prvič, transportno povpraševanje je na slovenskih avtocestah cenovno neelastično. Zviševanje cestnine bi upravljavcu cestninskih cest v Sloveniji lahko zagotavljalo več finančnih virov.
Drugič, cenovna elastičnost transportnega povpraševanja se med različnimi skupinami cestninskih odsekov potrjeno razlikuje, zato je smiselna uvedba diferenciranega sistema cestninjenja, ki omogoča hkratno doseganje cilja večje internalizacije zunanjih stroškov transporta, cilja upravljanja obsega transportnega povpraševanja na osnovi stroškovnih cen ter cilja večjega pokrivanja stroškov vzdrževanja in razvoja cestninskih cest v Sloveniji.
Tretjič, cestno transportno povpraševanje je v Sloveniji bolj kot na spremembe višine cestnin odzivno na spremembe cen goriva, še zlasti to velja za tovorna vozila, zato lahko prometna politika transportno povpraševanje upravlja tudi z višino cen goriva.
In končno, ocene diferenciranih modelov transportnega povpraševanja glede na različne skupine cestnih odsekov nakazujejo na nezadostno konkurenčnost prevoznih podsistemov, tj. cestnega in železniškega, kar bi verjetno lahko izboljšali s širjenjem transportne ponudbe z večanjem konkurenčnosti alternativnega železniškega prevoza ter alternativnih transportnih poti. Keywords: ekonometrični model, panelni podatki, cestninske ceste v Sloveniji, transportno povpraševanje, prevozi z osebnimi avtomobili, prevozi s tovornimi vozili Published in DKUM: 18.11.2014; Views: 2119; Downloads: 329
Full text (3,16 MB) |