Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o tradicionalnih in družbenih medijih v času pandemije covid. Diplomsko delo predstavlja vpliv pandemije covid na delovanje tradicionalnih in družbenih medijev. Teoretični del temelji na predstavitvi razumevanja družbenih in tradicionalnih medijev, virusa in pandemije covid. Pričakovano je bilo, da je pandemija covid močno vplivala na način delovanja medijev, zato je bilo raziskano, kako so se morali mediji prilagoditi, da so lahko ostali na trgu. Predstavljene so spremembe, ki so jih morebiti uvedli, če so jih uvedli. V praktičnem delu je predstavljen intervju s petimi predstavniki slovenskih medijskih hiš. Ugotovljeno je bilo, da so se medijske hiše prilagodile glede na pogoje, ki jih je uvedla Vlada Republike Slovenije. Po zaključeni pandemiji se je delovanje medijev vrnilo v prvotno stanje. Mediji se prilagajajo in razvijajo glede na trg. Pandemija covid ni imela tako velikega vpliva na medije, kot je bilo predvidevano, je pa pripomogla k hitrejšemu razvoju medijev.
Keywords: tradicionalni mediji, družbeni mediji, pandemija covid, vpliv pandemije, spremembe
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 196; Downloads: 43
Full text (2,12 MB)

Abstract: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Keywords: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 340; Downloads: 58
Full text (6,38 MB)

Abstract: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje. Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo. Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Keywords: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 616; Downloads: 137
Full text (1,01 MB)

Abstract: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Keywords: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 999; Downloads: 242
Full text (5,66 MB)

Abstract: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati. V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi. V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Keywords: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 853; Downloads: 80
Full text (689,66 KB)