| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost: modeliranje sprememb izbire modalitete kot posledica zunanjih dejavnikov : doktorska disertacija
Simona Šinko, 2024, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Keywords: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 94; Downloads: 15
.pdf Full text (6,38 MB)

2.
Vloga vojske pri zajezitvi epidemij/pandemij : magistrsko delo
Ljiljana Bručić, 2023, master's thesis

Abstract: Najhujše bolezni, ki so v svetovni populaciji terjale milijonske žrtve obolelih in umrlih so bile: kuga, črne koze, španska gripa, kolera in nazadnje COVID-19. Z napredkom družbe so se sčasoma razvili in vpeljali različni mehanizmi za preprečevanje in zdravljenje okužb, hkrati pa so se bolezni zaradi povezovanja sveta razširile na več celin in se razvile v epidemije oz. pandemije. Pri zajezitvah epidemij je imela že skozi celo zgodovino pomembno vlogo vojska, ki je takrat poleg običajnih nalog vojskovanja predvsem s svojim medicinskim osebjem in sredstvi pomagala na civilni ravni. Seveda niti vojaki niso bili imuni na okužbe, saj so se te razširile tudi na frontah in še dodatno zmanjševale storilnost in številčnost vojske. Zadnja težka pandemija je bila COVID-19. Kljub izredni organiziranosti, rigoroznih zajezitvenih ukrepih po večini držav in vsemu zdravstvenemu napredku nas je presenetila in za sabo pustila visoke številke okuženih, obolelih in mrtvih ter tudi posledice v svetovnem gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. Tudi ob izbruhu COVID-19 se je kot nepogrešljiv člen v obvladovanju pandemije spet izkazala vojska. V magistrski nalogi opisujemo zgodovino epidemij/pandemij ter vlogo vojske pri zajezitvi le-teh skozi čas, teoretične osnove COVID-19 in državne ukrepe za obvladovanje bolezni, za empirični del pa smo izvedli anketo mnenj o COVID-19, o preventivi, sprejetih ukrepih ter posledicah za duševno zdravje med vojaki Vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica.
Keywords: vojska, vloga vojske, pandemije, COVID-19, magistrska dela
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 216; Downloads: 17
.pdf Full text (1,48 MB)

3.
Nasilje v družini v času pandemije - sistematični pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tinkara Flis, 2023, undergraduate thesis

Abstract: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje. Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo. Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Keywords: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 404; Downloads: 86
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19 : magistrsko delo
Gaja Žižmond, 2023, master's thesis

Abstract: Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi. V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.
Keywords: policija, zaupanje, pandemije, karantene, kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 20.03.2023; Views: 480; Downloads: 43
.pdf Full text (2,16 MB)

5.
Vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Maja Šušteršič, 2023, master's thesis

Abstract: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Keywords: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 748; Downloads: 192
.pdf Full text (5,66 MB)

6.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 517; Downloads: 76
.pdf Full text (2,36 MB)

7.
Delovanje policije kot državnega organa v času epidemije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anton Grešovnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati. V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi. V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Keywords: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 663; Downloads: 55
.pdf Full text (689,66 KB)

8.
Uporaba platform za iskanje partnerjev med študenti
Špela Kušar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu ugotavljamo, kakšna je uporaba platforma za iskanje partnerjev med študenti. V uvodnem delu predstavimo proces odločanja uporabnikov in zaznavanje tveganja, ki je prisotno pri izbiranju. Ugotavljamo, na kakšen način ljudje izbiramo partnerja, kateri dejavniki so pri izbiri pomembni ter ali obstajajo razlike med žensko, ki zbira svojega partnerja, in moškim, ki izbira partnerico. Predstavimo nekatere aplikacije za iskanje partnerjev, ki so uporabnikom na voljo, ter opišemo, kakšen vpliv je imela pandemija koronavirusne bolezni covid-19 na funkcije aplikacij in njihovo uporabo. V empiričnem delu ugotavljamo, kolikšen delež študentov je aplikacije za iskanje partnerjev že uporabilo, iz katerih razlogov in iz katerih razlogov ostali respondenti takšnih aplikacij niso uporabljali. Ugotoviti želimo, katere aplikacije uporabljajo, kako se je njihova uporaba spremenila v času koronavirusne bolezni covid-19 in kakšno mnenje imajo o aplikacijah. Pridobljene podatke obdelamo s statističnimi analizami ter jih predstavimo v obliki tabel in grafikonov. Ugotovimo, da je 47 % respondentov aplikacije za iskanje partnerjev že uporabilo, od tega je aplikacije za iskanje partnerjev uporabil večji delež moških respondentov kot žensk. Najpogostejši razlog za uporabo teh aplikacij je bila želja po resni zvezi, medtem ko je bil najpogostejši razlog za neuporabo, pri tistih, ki teh aplikacij še niso uporabili, dejstvo, da imajo respondenti že partnerja. Med drugim potrdimo tudi to, da je uporaba platform za iskanje partnerjev narastla v času pandemije koronavirusne bolezni covid-19, o čemer pišemo že v teoretičnem delu.
Keywords: Proces odločanja, izbira partnerja, aplikacije za zmenke, vpliv pandemije.
Published in DKUM: 16.11.2022; Views: 1507; Downloads: 244
.pdf Full text (1,57 MB)

9.
Naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja : diplomsko delo
Timotej Strlič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja. Naš namen je bil proučiti problem zmanjšanja zanimanja gledalcev za odhod v kinematografe ob vzponu storitev pretočnega predvajanja. V teoretičnem delu smo raziskali razvoj in ugotavljali naklonjenost občinstva do posameznega distribucijskega načina. Proučevali smo personalizacijo, izkušnje gledanja filmov in vpliv pandemije Covid 19 na obisk kinematografov in storitve pretočnega predvajanja. V empiričnem delu smo analizirali podatke že opravljenih statističnih analiz prihodkov in števila gledalcev oziroma naročnikov za Netflix, Hulu, AMC Theatres in Cinemark. Ugotovili smo, da storitve pretočnega predvajanja pritegnejo več občinstva kot kino, in sicer zaradi neprestanega vzpona v popularnosti in priročnosti teh storitev.
Keywords: kino, storitve pretočnega predvajanja, izkušnje gledanja, personalizacija, vpliv pandemije Covid 19
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 593; Downloads: 62
.pdf Full text (805,06 KB)

10.
OSINT in nova vakcina proti virusu nove gripe H1N1 : diplomsko delo
Nejc Podbregar, 2011, undergraduate thesis

Keywords: varnost, nacionalna varnost, pandemije, krizna komunikacija, cepivo, nova gripa, OSINT, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.06.2011; Views: 2311; Downloads: 229
.pdf Full text (1011,28 KB)

Search done in 34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica