Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi analize poslovanje in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. ugotavljali, ali je pandemija COVID-19, ki se je hitro razširila po vsem svetu in je za nekaj časa zaustavila svetovno gospodarstvo ter povzročila kolaps v zdravstvenem sistemu, negativno vplivala na delovanje podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o. V teoretičnem delu smo najprej predstavili negativne vplive, ki jih je pandemija COVID-19 povzročila svetovnemu in slovenskemu gospodarstvo, gospodarske dejavnosti, ki so bile v tem času najbolj prizadete ter poslovne modele, ki so bili najbolj učinkoviti za uspešno poslovanje podjetij med krizo. Hkrati pa smo predstavili nekaj ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19, ki jih je predpisala vlada Republike Slovenije. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi analize letnih poročil, ki jih je podjetje Kozmetika Afrodita, d. o. o. objavilo na spletni strani GVIN, opravili analizo prihodkov, stroškov, zaposlovanja in naložb v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, pri čemer leto 2020 predstavlja leto, ko je bila razglašena pandemija COVID-19, ter analizo poslovanja in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. Nato pa smo izvedli še primerjalno analizo izbranih kazalnikov Kozmetike Afrodita, d. o. o. s konkurenčnimi podjetji Shine Brown d. o. o., Preline d. o. o. in B4U Laboratories d. o. o. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je pandemija COVID-19 vplivala na svetovno in slovensko gospodarstvo, saj je močno upadel svetovni BDP, povečalo se je število brezposelnih, povišale so se cene surovin, borzni indeksi so izgubili svojo vrednost, podjetja pa so morala prilagoditi poslovne modele takratnim razmeram. Analiza podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. je pokazala, da pandemija COVID-19 skoraj ni imela vplivala na poslovanje in rast podjetja. Zabeleženi so bili nekoliko nižji prihodki od prodaje, zaradi zaprtja prodajnih salonov in čisti dobiček od prodaje, ki pa je v letu 2021 ponovno narasel. Nekaj težav so imeli pri dobavi surovin za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, kljub temu pa je poslovanje podjetja potekalo skoraj nemoteno, saj so svoje proizvodne procese preusmerili v proizvodnjo zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev.
Keywords: COVID-19, pandemija, Kozmetika Afrodita, d. o. o., gospodarski vpliv, poslovne strategije, ukrepi za blažitev krize, prilagoditev podjetij.
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,47 MB)

Abstract: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu. V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje. V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše. Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Keywords: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 113; Downloads: 8
Full text (558,68 KB)

Abstract: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Keywords: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 89; Downloads: 5
Link to full text

Abstract: Pandemija covida-19 je imela globok vpliv na globalno gospodarstvo in poslovanje podjetij. Diplomsko delo z naslovom "Vpliv pandemije covida-19 na proces poslovnega načrtovanja" se osredotoča na analizo, kako je ta nepričakovani dogodek vplival na proces poslovnega načrtovanja. Namen naloge je raziskati, kako so se organizacije prilagodile novim izzivom, ki jih je prinesla pandemija, ter kako so prilagodile svoje poslovne načrte za zagotovitev stabilnosti in trajnosti. Uporabljene so različne raziskovalne metode, vključno z deskriptivno analizo in strokovnimi intervjuji s področja poslovnega načrtovanja. Poglavitni rezultati raziskave vključujejo ugotovitve o spremembah, ki so se pojavile v procesih poslovnega načrtovanja med pandemijo, in oceno učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Poleg tega naloga prinaša tudi ugotovitve o pomembnosti prilagodljivosti in inovativnosti v poslovnem načrtovanju v obdobjih nepredvidljivih kriz. Na podlagi analize in raziskave naloge so izpeljani zaključki, ki poudarjajo pomen prilagajanja procesa poslovnega načrtovanja na spremenljive razmere in potrebo po vključevanju scenarijev izrednih dogodkov v načrte neprekinjenega poslovanja. V zaključku bomo prav tako podajali priporočila za organizacije, kako izboljšati svoje procese poslovnega načrtovanja in povečati odpornost proti prihodnjim nepredvidljivim dogodkom, vključno s pandemijami, kot je pandemija covida-19. Zaključno delo služi kot prispevek k razumevanju vpliva pandemije na proces poslovnega načrtovanja in kot vodilo za prihodnje ukrepe v podjetjih in organizacijah.
Keywords: poslovno načrtovanje, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, pandemija, SARS-CoV-2, covid-19
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 496; Downloads: 21
Full text (879,67 KB)

Abstract: Krizni management je ključen proces obvladovanja in upravljanja s situacijami, ki predstavljajo nenaden, nepredvidljiv in pogosto izjemno zahteven izziv za organizacije, podjetja, institucije ali posameznike. Njegov namen je zagotoviti hitro odzivanje na krizne razmere, obvladovanje njihovih učinkov ter preprečevanje nadaljnjega širjenja škode. V okviru diplomskega dela smo raziskali, kako prepoznati krizne razmere v podjetju ter analizirali zunanje vplive, ki lahko povzročijo krizne situacije. Osredotočili smo se na primer krize pandemije COVID-19 in njenega vpliva na podjetje "x". Še posebej nas je zanimalo, kako se je izbrano podjetje odzvalo na ukrepe družbenega distanciranja, kar nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev o tem ali zavarovalni agenti na daljavo podpišejo več zavarovalniških polic, ter ali so uspeli razširiti svoje poslovanje. Po drugi strani pa kako je delo med pandemijo vplivalo na stroške in prodajo podjetja glede na pred pandemski čas. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo, katere rezultati so razkrili več ključnih ugotovitev. Ugotovili smo, da zavarovalni agenti, ki delajo na daljavo, sklenejo več zavarovalniških polic z morebitnimi strankami. To nakazuje na pozitiven vpliv oddaljenega dela na učinkovitost prodajnih dejavnosti. Hkrati smo ugotovili, da podjetje dosega nižje stroške poslovanja, ko zavarovalni agenti delajo na daljavo. To kaže na potencialne prihranke v smislu infrastrukture in drugih operativnih stroškov. Preverili smo tudi hipotezo o tem, ali so zavarovalni agenti zaradi možnosti dela na daljavo povečali število prodajnih razgovorov, kar bi posledično vodilo v več sklenjenih zavarovalniških pogodb, ter da so povečali svojo prodajno mrežo. Naša raziskava je hipotezo potrdila le delno, saj je prišlo do odstopanja pri širjenju v tujino. Spoznali smo, tudi, da je podjetje v letu 2021 doseglo 17,63-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z leti pred izbruhom pandemije.
Keywords: kriza, krizni management, pandemija, COVID-19, načini reševanja krize v podjetju.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 465; Downloads: 50
Full text (1,46 MB)