| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državah
Žiga Beranič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Keywords: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 36; Downloads: 8
.pdf Full text (2,15 MB)

2.
Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizem
Andraž Konc, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Keywords: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 32; Downloads: 13
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
Vpliv pandemije covid-19 na marketing v modni industriji
Nika Jeza, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Svet se je leta 2020 soočil z veliko krizo v obliki pandemije COVID-19. V veliki meri je bila prizadeta tudi modna industrija, ki so jo zaznamovali upad prodaje, spremenjeno vedenje potrošnikov in prekinjene dobavne verige po vsem svetu. Mediji so poročali o različnih vrstah težav s katerimi so se soočali svetovni modni trgovci, kot je nepričakovano odpuščanje delavcev in zaposlenih, hkrati pa so morali izvajati prakse družbene odgovornosti za svoje skupnosti. V teoretičnem delu so zbrane informacije o modi in marketingu mode, opredeljen je pojem blagovna znamka, prav tako je zbranih veliko uporabnih informacij na temo marketinškega komuniciranja. V empiričnem delu so zbrani podatki o tem, kako je pandemija COVID-19 vplivala na modno industrijo in modne trgovce po svetu. Predstavljena je marketinška strategija blagovnih znamk Zara in H&M in kako sta se globalna modna trgovca spopadala s pandemijo. Čeprav ugotovitve kažejo, da svetovna modna trgovca uporabljata različne strategije marketinškega komuniciranja sta se na krizo pandemije COVID-19 odzvala s podobnimi pristopi, npr. s finančno podporo in začetkom proizvajanja zaščitne zdravstvene opreme.
Keywords: moda, marketing mode, blagovna znamka, pandemija COVID-19, marketinško komuniciranje.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 56; Downloads: 8
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Potrošniško vedenje Američanov med pandemijo covida-19
Nejc Mulej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je za seboj pustila katastrofalne posledice tako na družbeni kot tudi gospodarski ravni vseh držav po svetu. Potrošniki in podjetja so se morali vsakodnevno prilagajati in spopadati z nepredvidenimi izzivi in posledicami pandemije. Zaradi vrste ukrepov in sprememb, ki jih je s seboj prinesla pandemija covida-19, so se potrošniki bili prisiljeni distancirati od svojih vsakodnevnih in nakupnih navad, kar je na globalni ravni posledično vodilo v popolno spremembo potrošniškega obnašanja posameznikov. Velik odstotek potrošnikov po svetu je svoje nakupne aktivnosti preselilo na svetovni splet. Znatno se je povečalo nakupovanje z uporabo spletnih medijev, večino vsakodnevnih aktivnosti so potrošniki pričeli izvajati v svojih domovih (športne aktivnosti, spletna zabava, zvišanje stopnje uporabe aplikacij za dostavo hrane na dom, delo na daljavo, študij na daljavo …). Poleg potrošniškega vedenja pa je pandemija vplivala tudi na duševno zdravje ljudi, predvsem pripadnikov generacij Y in Z, kjer je bil zabeležen zelo visok odstotek ljudi, ki so med pandemijo razvili depresijo in anksiozne motnje. Na nenehno spreminjajoča vedenja potrošnikov po svetu so se morala prilagajati tudi podjetja. Zaradi zdravstvenih ukrepov in ukrepov vlad so se bila podjetja prisiljena preseliti oz. omogočiti potrošnikom svoje storitve tudi na digitalni ravni. Med pandemijo je namreč velik odstotek potrošnikov zamenjal blagovne znamke in izdelke, ki so jih kupovali in uporabljali pred pandemijo, kar je podjetjem predstavljajo dodaten pritisk na obstoj in prilagajanje novim in vsakodnevno se spreminjajočim vedenjem potrošnikov. Nadalje bomo predstavili pandemijo covida-19, kjer bomo podrobneje opisali izvor, simptome virusa in sam virus Sars-Cov-19. V tretjem poglavju bomo opredelili vrsto posledic, ki jih je za seboj pustila pandemija covida-19 (družbene, zdravstvene in gospodarske posledice). V četrtem poglavju pa bomo opredelili in podrobneje opisali pojma potrošnik in potrošniško vedenje ljudi ter opredelili in analizirali potrošniško vedenje ljudi pred in med pandemijo covida-19. V petem poglavju bomo analizirali potrošniško vedenje Američanov tako pred kot tudi med pandemijo in si pogledali razlike v potrošniškem vedenju mlajših generacij tj. generacij Y in Z med in pred pandemijo covida-19. V zadnjem poglavju bomo obravnavali priporočila za tiste, ki želijo v prihodnosti oz. že izvažajo svoje izdelke in storitve na trg Združenih držav Amerike.
Keywords: covid-19, Sars-Cov-19, pandemija, potrošnik, potrošniško vedenje
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 53; Downloads: 11
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Potrošniško vedenje temnopoltih američanov med pandemijo covida-19
Tjaša Zidanšek, undergraduate thesis

Abstract: Potrošniško vedenje zajema vse odločitve, ki jih posamezniki sprejmejo, da kupijo ali ne kupijo izdelka ali storitve. Na vedenje potrošnikov vpliva mnogo dejavnikov. Sem uvrščamo situacijske, osebne, psihološke in socialne dejavnike. Eden izmed dejavnikov, ki je v veliki meri vplival na vedenje potrošnikov, je pandemija covida-19. Slednja je na svet vplivala v mnogo pogledih. Ljudi je prisilila, da so spremenili svoja življenja. Samoizolacija in previdnostni ukrepi so povzročili bistvene premike pri vedenju potrošnikov. Strah pred okužbo s koronavirusno boleznijo je povzročil panično in impulzivno nakupovanje dobrin in povečanje spletne prodaje. V diplomskem delu smo se osredotočili na temnopolte Američane in vpliv pandemije covida-19 na njihovo potrošniško vedenje. Zaradi hitro rastoče populacije, nizke povprečne starosti ter večanja kupne moči in stopnje izobraženosti temnopolti Američani predstavljajo pomembno skupino potrošnikov, tako v analognem kot digitalnem svetu. Pandemija covida-19 je temnopolte ameriške potrošnike prizadela na veliko načinov. Vplivala je na močan porast brezposelnosti in zniževanje plač, kar je spremenilo potrošniško vedenje temnopoltih Američanov. Prav tako je privedla do zaprtja številnih podjetij v njihovi lasti. Temnopolti ameriški potrošniki so v času pandemije covida-19 nakupovali premišljeno in stroškovno zavestno. Izogibali so se nakupovanju v fizičnih trgovinah in oklevali z nakupi večjih vrednosti. Osredotočili so se na nakupovanje nižjecenovnih izdelkov in izdelkov s popusti. Pandemija je privedla do povečane uporabe digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, televizija, igralne konzole, radio in predvajalniki glasbe. Temnopolti ameriški potrošniki so digitalne naprave uporabljali za iskanje informacij, spletno nakupovanje, poslušanje glasbe, uporabo družbenih omrežij in učenje. Skoraj polovica temnopoltih ameriških potrošnikov je v času pandemije covida-19 nakupovala na spletu. Na ta način so nakupovali predvsem oblačila in obutev, izdelke za zdravje in lepoto ter živila in zdravila. V času pandemije so veliko časa preživeli na družbenih omrežjih, kar jim je omogočalo povezovanje s prijatelji, deljenje vsebine in iskanje novih informacij.
Keywords: potrošnik, potrošniško vedenje, temnopolti Američani, temnopolti ameriški potrošniki, pandemija covida-19.
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 86; Downloads: 22
.pdf Full text (1,50 MB)

6.
Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19
Anja Vöröš Gaal, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Keywords: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 241; Downloads: 96
.pdf Full text (1014,93 KB)

7.
Vpliv pandemije "covid 19" na učni proces študentov
Jelena Cerović, 2022, master's thesis

Abstract: Dveletna pandemija je vplivala na učne procese študentov s prehodom na »hibridni model izobraževanja«. Mladi kot posebna družbena kategorija so bili med pandemijo še posebej prizadeti, kar dokazujejo številna poročila po svetu. Pandemija je vplivala na akademsko motivacijo, socialno kohezijo in psihično počutje študentov, pouk je potekal s programskimi orodji, ki so bila uporabljena tudi za ocenjevanje (testiranje) študentov v času pandemije. Prvi del je teoretičen. Opisali smo hibridni model izobraževanja, njegov nastanek, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na opis popolnega prehoda študentov na ta način izobraževanja v času pandemije »covid-19«, prav tako pa smo opisali vpliv pandemije »covid-19« na študente medicine in usposabljanje zdravstvenega osebja. V drugem delu smo raziskali svojo temo: Vpliv pandemije »covid-19« na učni proces študentov. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Postavili smo dve hipotezi, eno ovrgli in drugo sprejeli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj za naslednja področja: 1. izobraževanje; 2. varnost in zdravje; 3. zaupanje v institucije; 4. delo in zaslužek; udeleženci so bili vnaprej obveščeni o obravnavanih temah. Anketiranci so imeli večinoma pozitivne ocene oziroma se ni nič spremenilo, medtem ko je bila njihova ocena »zaupanje v institucije« med izrednim stanjem večinoma negativna.
Keywords: pandemija »covid-19«, izobraževalni proces, učenje na daljavo, študenti, profesorji
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 184; Downloads: 43
.pdf Full text (13,25 MB)

8.
Izzivi in priložnosti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19 : magistrsko delo
Neli Selan, 2022, master's thesis

Abstract: Pivovarstvo je močna gospodarska panoga, saj je v porastu zanimanje za izdelavo piva. V Sloveniji se je število mikropivovarjev povečalo in z njim priložnosti za razvoj pivskega turizma, ki obsega kulinarična doživetja, kot so obisk pivovarn, okušanje lokalne pijače (piva) in hrane ter množico drugih aktivnosti, povezanih s pivom. V teoretičnem delu smo predstavili kulinarični turizem in njegovo podzvrst pivski turizem. Preučili smo stanje pivovarstva in pivskega turizma v Evropski uniji ter Sloveniji. Podrobneje smo analizirali stanje pivskega turizma pred, med in po pandemiji COVID-19, ki je pustil velike posledice v obratovanju mikropivovarn in posledično pivskem turizmu. Navedli smo primere dobre prakse razvoja pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19, Natoč mi še enga in Union Experience. V empiričnem delu naloge smo raziskovali izzive in priložnosti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19. Ugotovili smo, da ima Slovenija/Ljubljana velik potencial za razvijanje pivskega turizma, saj ima bogato kulturno dediščino, ki je priložnost za razvoj pivskih tur in za trženje pivskega turizma. Po pandemiji COVID-19 je v Sloveniji želja deležnikov pivskega turizma zagnati projekt Beer Pass in organizirati festival na temo piva, katerega rdeča nit bi bilo pivo. Na podlagi pregleda literature in opravljenih intervjujev smo podali predloge mikropivovarjem in STO za trajnostni razvoj pivskega turizma v Ljubljani, v smeri obogatitve pivskih tur z doživljanjem pivske zgodbe in povečanega informiranja, promocije mikropivovarjev in njihovih pivsko-turističnih produktov.
Keywords: kulinarični turizem, pivski turizem, pivovarstvo, pandemija COVID-19.
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 208; Downloads: 60
.pdf Full text (1,99 MB)

9.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, master's thesis

Abstract: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Keywords: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 198; Downloads: 52
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Keywords: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Published in DKUM: 15.06.2022; Views: 263; Downloads: 81
.pdf Full text (859,95 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica