| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Načrtovanje in izbira krmilnih sistemov za pametno hišo
Uroš Grebenšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bodo predstavljeni različni krmilni sistemi za pametno hišo, njihova zgodovina in razvoj. Prav tako bodo opisani in predstavljeni komunikacijski protokoli in različne pametne naprave, ki jih v takšni hiši lahko uporabimo. Ker se na trgu pojavlja vse več ponudnikov opreme za pametni dom, ki je različne kakovosti, bomo med seboj primerjali različne proizvajalce le teh. Cilj diplomskega dela je najti kakovosten, cenovno ugoden ter tehnično izvedljiv element za pametno hišo glede na želje in potrebe stranke. Potrebno je vzpostaviti povezavo med različnimi napravami s pomočjo komunikacijskih protokolov in se odločiti za ustrezen produkt.
Keywords: pametna hiša, Alexa Amazon, Google Assistant, KNX, nadzor in vodenje
Published: 04.11.2021; Views: 137; Downloads: 22
.pdf Full text (2,47 MB)

2.
Vzpostavitev pametne organizacije s pomočjo rešitev SAP
Petra Sedlašek, 2021, master's thesis

Abstract: Inovacije vladajo našim življenjem. Prva industrijska revolucija je prinesla strojno proizvodnjo ter razvoj v transportu s parno lokomotivo in železnicami. Pojavile so se prve tovarne in napredek v telekomunikaciji. Z drugo industrijsko revolucijo se razširi serijska proizvodnja, ki jo omogočita izum elektrike in tekočega traku. Mesta so rastla, tovarne so se širile. Tretja industrijska revolucija, imenovana tudi digitalna revolucija, je razširila uporabo računalnikov in interneta. Beležimo tudi pojav prvih celovitih informacijskih rešitev. Omenjene revolucije smo zgolj na kratko opisali, podrobneje pa smo se posvetili raziskovanju četrte industrijske revolucije, ki vodi spremembe v sodobnem svetu. V času drastičnih sprememb organizacije povečujejo naložbe v tehnologijo za izboljšanje uspešnosti poslovanja, reševanje težav, doseganje operativne odličnosti in ustvarjanje vrednosti za delničarje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja digitalne transformacije. Kako daleč so organizacije na poti do digitalne transformacije? Mnoga podjetja danes veliko vlagajo v posodobitev poslovanja z inovativnimi tehnologijami, da lahko ostajajo pred trgom in povečujejo vrednost. Čeprav to daje konkurenčno prednost, to ni dovolj. Za izstopanje v današnjem gospodarstvu morajo podjetja vseh velikosti in v vseh panogah biti okretna. Zraven digitalne transformacije smo zato raziskovali tudi pojem pametna organizacija. Podrobneje smo se ustavili pri tehnologiji, kot so umetna inteligenca, internet stvari, velike količine podatkov, računalništvo v oblaku ipd. Z nekaterimi smo se srečali že pri industriji 4.0 in digitalni transformaciji. Omenjeno tehnologijo lahko organizacije v svoje poslovanje vključujejo s pomočjo informacijskih rešitev. V raziskavo smo zato vključili podjetje SAP kot enega izmed gigantov poslovnih informacijskih rešitev. Podrobneje smo raziskali rešitev SAP Leonardo, na koncu pa predstavili še tri primere podjetij, ki so s pomočjo SAP rešitev dosegla naziv pametne organizacije. V magistrskem delu smo tako izpostavili pomembnost uporabe inteligentnih tehnologij v konkurenčnem, hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva vedno hitrejše odgovore na potrebe in želje kupcev.
Keywords: digitalna transformacija, industrija 4.0, pametna organizacija, SAP, inteligentna tehnologija
Published: 22.10.2021; Views: 79; Downloads: 14
.pdf Full text (3,12 MB)

3.
Izvedba pametne elektroinštalacije s standardiziranim sistemom KNX
Renato Gaberc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen postopek samostojne implementacije pametne inštalacije s sistemom KNX v novogradnjo. Naloga zajema spoznavanje sistema hišne avtomatizacije KNX in njegove zgradbe, vključuje predstavitev uporabljenih elementov in pregled programskega okolja ETS5, v katerem je program izveden. Projekt pametne elektroinštalacije je izveden v lastni režiji od pričetka gradnje do končne vselitve. V sklopu pametne inštalacije so izvedena naslednja področja: razstavljava, senčila, prezračevanje ter avtomatizacija z različnimi scenami. Upravljanje je možno z nameščenimi tipkami ali s pomočjo uporabniškega vmesnika na telefonu.
Keywords: pametna inštalacija, pametna hiša, KNX, ETS5
Published: 18.10.2021; Views: 59; Downloads: 15
.pdf Full text (3,38 MB)

4.
Razvoj pametne ure na računalniški platformi Seeeduino Xiao
Ian Bogdan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Cilj tega diplomskega dela je bil izdelati pametno uro, podobno rešitvam, ki so na trenutnem trgu, in Android aplikacijo, s katero bi jo upravljali prek komunikacije Bluetooth. Glavne naloge pametne ure so merjenje časa in srčnega utripa, prikazovanje informacij na zaslonu in komunikacija z aplikacijo Android. Predstavljamo postopek izbire in implementacije uporabljene strojne in programske opreme ter opisujemo delovanje pametne ure.
Keywords: Seeeduino Xiao, pametna ura, IoT, nosljiva tehnologija
Published: 18.10.2021; Views: 63; Downloads: 5
.pdf Full text (2,00 MB)

5.
Analiza in uporaba trendov industry 4.0
Patrik Šplajt, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen koncepta industrija 4.0 (I4.0) in izkoriščenost le tega na slovenskem področju. Najprej smo poiskali in podali ključne informacije o I4.0. Nato smo sestavili vprašalnik, s katerim smo želeli izvedeti, kako dobro zaposleni poznajo I4.0 in kako pogosto se pojavlja v podjetjih. Na koncu smo rezultate analizirali in jih grafično predstavili. Prišli smo do ugotovitev, da je na slovenskem področju industrija 4.0 dobro poznana in v veliki meri uporabljena v podjetjih.
Keywords: industrija 4.0, digitalizacija, pametna tovarna
Published: 18.10.2021; Views: 59; Downloads: 6
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
Koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji
Martin Lenart Štrovs, 2021, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Keywords: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Published: 27.08.2021; Views: 142; Downloads: 32
.pdf Full text (894,12 KB)

7.
Razvoj povpraševalnega jezika za anonimizacijo podatkov storitev pametne skupnosti
Dragana Ostojić, 2021, master's thesis

Abstract: S porastom pametne tehnologije se je ta začela vključevati tudi na nivoju skupnosti. Takšen primer so razni senzorji, kot so npr. senzorji za temperaturo, gibanje, števci porabe in podobno. Določeni senzorji so javnega značaja in niso sporni za objavo. Težava nastane pri senzorjih, ki so v zasebnih objektih, oz. tistih, kjer bi z javno objavo informacij in meritev senzorjev kršili pravice o varovanju podatkov. Primer takšnih senzorjev so razni števci porabe, npr. vode, elektrike in podobno. Na osnovi tega izhodišča smo v magistrskem delu razvili vizualni povpraševalni jezik, ki omogoča dostop do teh podatkov, vendar skrbimo za anonimizacijo na ta način, da uporabnik nima neposrednega dostopa do senzorjev, ampak se na osnovi izbranih senzorjev preračunavajo vrednosti, kot sta vsota in povprečje. Uporabniki imajo tako na voljo virtualne senzorje. Na koncu smo jezik preizkusili še v izvajalnem okolju s pomočjo oblikovanih scenarijev uporabe.
Keywords: anonimizacija podatkov, povpraševalni jezik, Blockly, MQTT, pametna skupnost
Published: 24.08.2021; Views: 145; Downloads: 39
.pdf Full text (2,19 MB)

8.
Razvoj pametne palice za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika arm
Matija Sušec, 2021, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati pametno palico za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika na podlagi ARM arhitektur. Z uporabo ultrazvočne metode merjenja razdalje zaznavamo ovire pred pametno palico. Elektronski kompas omogoča lažjo orijentacijo za slepe ali slabovidne osebe v prostoru. Vgrajeni algoritem za kompenzacijo za motnje trdega in mehkega železa(angl. Hard-Iron, and Soft-Iron Effects) pa omogoča njegovo večjo natančnost. Globalni sistem pozicioniranja smo uporabili z namenom zajemanja na tistih problematičnih lokacij, pri katerih se slepa ali slabovidna oseba zaradi motenj ne more zanašati na elektronski kompas.
Keywords: pametna palica za slepe, ultrazvočno merjenje razdalje, globalni sistem pozicioniranja, elektronski kompas, mikrokrmilnik
Published: 13.05.2021; Views: 169; Downloads: 27
.pdf Full text (2,97 MB)

9.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu
Zdenko Nikolić, 2021, master's thesis

Abstract: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Keywords: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Published: 25.03.2021; Views: 253; Downloads: 42
.pdf Full text (4,64 MB)

10.
Testiranje nekaterih industrijskih rešitev za RFID-detekcijo in lokalizacijo objektov v pametni tovarni
Dario Krsnik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo podrobno opisuje področje dela RFID-tehnologije, ki služi lokalizaciji v pametnih tovarnah in temelji na širjenju radijskih valov. Preizkušena je bila industrijska oprema proizvajalcev SIEMENS in SICK. Rezultati so pokazali, da je za zanesljivo detekcijo v zahtevnih okoljih bolje uporabiti ustrezne oznake in opremo, ki deluje na UHF-območju. Narejen je bil model sektorske lokalizacije za implementacijo v zahtevna industrijska okolja. Osnova modela je bil RFID-portal, model pa je temeljil na principu porazdelitve RFID-portala po celotnem območju tovarne. RFID-portal je bil uspešno preizkušen in izvedljiv. Rezultati v prisotnosti več oznak hkrati so bili zanesljivi, kar je bila temeljna zahteva za izvedbeni model.
Keywords: RFID, lokalizacija, RFID-portal, pametna tovarna
Published: 25.03.2021; Views: 191; Downloads: 32
.pdf Full text (5,64 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica