| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAZPOZNAVANJE RAZPOLOŽENJA UPORABNIKA NA OSNOVI SENZORJEV (PAMETNE) NAPRAVE
Matej Studenčnik, 2016, master's thesis

Abstract: S pomočjo bliskovitega razvoja tehnologije so pametne naprave postale ključno sredstvo za raznorazna vsakodnevna opravila. Vpeljava številnih senzorjev je omogočila napredek do te mere, da lahko takšne naprave na različne načine uporabimo tudi za ugotavljanje in analizo uporabnikovega razpoloženja. Gre za dolgotrajen proces, ki običajno zahteva sodelovanje strokovnjakov z različnih področij. V raziskavi smo se usmerili predvsem na pametne telefone. S pomočjo aplikacije, razvite na osnovi spletnih tehnologij (HTML5, CSS3, JavaScript), smo pridobili rezultate za analizo samodejnega realno-časovnega zaznavanja na osnovi kamere ter drugih kontekstnih informacij (premik naprave, način upravljanja zaslona itd.).
Keywords: pametna naprava, razpoloženje, senzorji
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1837; Downloads: 256
.pdf Full text (3,13 MB)

2.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Keywords: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Published in DKUM: 07.04.2015; Views: 2854; Downloads: 173
.pdf Full text (3,01 MB)

3.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI HIBRIDNIH APLIKACIJ, IZDELANIH V ORODJU IBM WORKLIGHT Z DOMORODNIMI APLIKACIJAMI NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH
Erik Kancler, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo programsko platformo IBM Worklight in podamo primerjavo hibridnih aplikacij, razvitih s tem orodjem z domorodnimi rešitvami v operacijskih sistemih Android in Windows Phone. V ta namen smo razvili tri aplikacije, in sicer hibridno aplikacijo z orodjem IBM Worklight, domorodno aplikacijo v operacijskem sistemu Android in domorodno aplikacijo v operacijskem sistemu Windows Phone. Pri njihovi primerjavi nas je predvsem zanimalo, kolikšen je čas zagona in koliko sistemskih sredstev porabi posamezna aplikacija. Ugotovili smo, da hibridne aplikacije, zgrajene z orodjem IBM Worklight, porabijo nekoliko več sistemskih sredstev kot ekvivalentne domorodne rešitve, vendar je tehnika programiranja hibridnih aplikacij toliko napredovala, da končni uporabnik teh razlik ne opazi. Kljub napredku v odzivnosti hibridnih aplikacij je uporabniška izkušnja nekoliko omejena, saj v primerjavi z domorodnimi rešitvami hibridne aplikacije ne omogočajo razvoja dovršenega uporabniškega vmesnika.
Keywords: IBM Worklight, mobilne aplikacije, hibridne aplikacije, pametna mobilna naprava
Published in DKUM: 06.03.2015; Views: 1452; Downloads: 113
.pdf Full text (2,80 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica