| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOV
Lea Mačkovšek Zorko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Keywords: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Published in DKUM: 09.06.2015; Views: 1651; Downloads: 362
.pdf Full text (900,76 KB)

42.
PALIATIVNA NEGA IN OSKRBA KOT ČLOVEKOVA PRAVICA
Nina Dimič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 paliativno oskrbo opredelila »kot oskrbo pacientov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, katere namen je izboljšati kakovost življenja pacientov in njihovih bližnjih s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da se omogoči zgodnje odkrivanje, ocena in ustrezno obravnava bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav«. Največji prispevek k razvoju paliativne nege in oskrbe sta naredili Elizabeth Kübler-Ross in Cicely Saunders. V Sloveniji se je začela razvijati leta 1995, ko je bilo ustanovljeno društvo Hospic, nevladna, neprofitna humanitarna organizacija. Tako kot na vseh področjih, se tudi izvajalci paliativne nege in oskrbe ravnajo po smernicah, ki jih je v obliki osnovnih načel izdala Svetovna zdravstvena organizacija in so opisana v četrtem poglavju. Na splošno delimo mednarodne organizacije na univerzalne in regionalne oziroma omejene. Tako univerzalne kot regionalne so vladne organizacije in imajo priznano pravno osebnost, ki jim jo priznava notranji pravni red države, v kateri imajo svoj sedež. Pri obeh je bilo pogledano ali nekateri njihovi najpomembnejši dokumenti vključujejo pravico do paliativne nege in oskrbe in ali je kot takšna človekova pravica. Tako je bilo pri univerzalnih mednarodnih organizacijah pogledano, ali najdemo paliativno nego in oskrbo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Mednarodnem paktu v ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v Konvenciji o otrokovih pravicah, v Konvenciji o pravicah invalidov in v Resoluciji o paliativni oskrbi. Kar se tiče regionalnih mednarodnih organizacij, pa je bila pod drobnogled vzeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropska socialna listina, Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska konvencija) in nekaj »soft law« dokumentov (Priporočilo Sveta Evrope iz leta 2003 o paliativni negi in oskrbi, Priporočilo parlamentarne skupščine o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu bolnih na smrt in umirajočih, Poznanska deklaracija o paliativni oskrbi v Vzhodni Evropi in Bela knjiga o standardih in normativih za hospice in paliativno oskrbo v Evropi). Po pregledu teh mednarodnih dokumentov je bilo pogledano še, kako je s paliativno nego in oskrbo v Sloveniji. Tako je bil najprej pregledan Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato pa najpomembnejši zakon na tem področju v Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah. Pravne podlage v Sloveniji so bile končane z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, Strategijo varstva starejših in prav tako zelo pomembnim Državnim programom paliativne oskrbe. Zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge se je nanašal na pregled pomembnejših združenj in organizacij za paliativno nego in oskrbo, tako po svetu, kot v Evropi in Sloveniji. Na koncu je prišel na vrsto še empirični del, v katerem se je s pomočjo ankete med drugim ugotavljalo, ali ljudje poznajo pojem paliativne nege in oskrbe.
Keywords: Paliativna nega in oskrba, hospic, človekove pravice, načela paliative, mednarodni dokumenti, pravne podlage za paliativo v Sloveniji, organizacije in združenja za paliativno nego in oskrbo, anketa.
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2463; Downloads: 540
.pdf Full text (1,20 MB)

43.
UREDITEV PALIATIVNE OSKRBE BOLNIKA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI
Renata Vrščaj, 2014, master's thesis

Abstract: Paliativna oskrba je celostna protibolečinska pomoč in podpora bolnikom s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. V okviru paliativne oskrbe sodelujejo vsi profili zdravstvenih delavcev in drugi, ki lahko bolniku pomagajo pri lajšanju bolečin in vsakodnevnem opravljanju njegovih potreb ter tako izboljšajo kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev. Paliativna oskrba je v razvitih državah sveta že desetletja vključena v nacionalne zdravstvene sisteme. V državah Zahodne Evrope delujejo specialistični interdisciplinarni timi, ki delujejo znotraj bolnišnic. Njihova naloga je, da nudijo vso potrebno podporo timom paliativne oskrbe. Temelj uspešne paliativne oskrbe predstavlja ustrezna izobrazba in dobra organizacija, ki omogoča dostopnost paliativne oskrbe bolnikom in njihovim svojcem kjerkoli in kadarkoli. V Sloveniji so se aktivnosti na področju izvajanja paliativne oskrbe še posebej okrepile po letu 2010, ko je bil potrjen Državni program paliativne oskrbe, z namenom, da se sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe, katerega sestavni del je tudi Akcijski načrt. Državni program paliativne oskrbe predstavlja tudi normativno podlago za uresničevanje in izvajanje. Projekt je pokazal, da zagotavljanje kakovostne oskrbe na domu posledično pomeni zmanjšanje števila hospitaliziranih bolnikov, hkrati pa večje zadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev. H kakovostni oskrbi pripomorejo tudi ustrezno oblikovani multidisciplinarni timi, tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Pogoj za uspešno in dostopno paliativno oskrbo predstavljajo: ustrezna organizacija paliativne oskrbe, izobraževanje, ustrezna komunikacija, timski pristop ter povezovanje različnih institucij in strokovnih služb s področja zdravstva in sociale
Keywords: paliativna oskrba, bolnik, bolezen, tim paliativne oskrbe
Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 4868; Downloads: 1058
.pdf Full text (668,91 KB)

44.
IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Suzana Koštomaj, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov). Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe. Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, negovalni tim, etični vidik, pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Published in DKUM: 12.12.2014; Views: 2633; Downloads: 709
.pdf Full text (1,73 MB)

45.
Posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom
Jan Škorjanc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Dobra komunikacija je temelj kvalitetne oskrbe onkoloških bolnikov in nam pomaga, da lažje prepoznamo telesne in čustvene spremembe pri bolnikih s težko in pogosto tudi neozdravljivo boleznijo, kar pa je zelo pomembno, saj jim lahko le tako najbolje pomagamo. Poleg tega pa lahko s prijaznim ter empatičnim odnosom in komunikacijo pozitivno vplivamo na počutje in zadovoljstvo bolnikov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo člane Društva za boj proti raku Velenje in Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Velenje. V raziskavi so sodelovali člani omenjenega Društva in Skupine. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so bili onkološki bolniki v veliki večini zadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja do njih. Največ koristnih informacij so pridobili od zdravnikov. Najbolj pa v odnosu z medicinskimi sestrami cenijo prijaznost, profesionalen odnos, pozitivno naravnanost, iskrenost in spoštovanje zasebnosti. Diskusija in zaključek: Sklenemo lahko, da je komunikacija z onkološkimi bolniki na splošno dobra. Ena večjih težav pa so bile premalo jasne in nerazumljive informacije s strani medicinskih sester. Pomembno je, da se zavedamo pomena dobre komunikacije z onkološkim bolnikom, saj lahko z dobro komunikacijo pridobimo bolnikovo zaupanje in spoštovanje, ter tako vplivamo na boljše medsebojno sodelovanje, boljše počutje in zadovoljstvo bolnikov kakor tudi na pozitiven izid zdravljenja.
Keywords: komunikacija, veščine komunikacije, onkološki bolnik, rak, paliativna oskrba, smrt, žalovanje
Published in DKUM: 01.12.2014; Views: 2378; Downloads: 431
.pdf Full text (689,86 KB)

46.
STALIŠČA IN ZNANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV O PALIATIVNI OSKRBI
Petra Kamnik, 2014, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. Paliativna oskrba je dejavnost, ki izboljšuje kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer je bila uporabljena petstopenjska lestvica merjenja stališč ob navedenih trditvah. Delno standardiziran anketni vprašalnik smo povzeli in priredili glede na naše potrebe. Vseboval je 13 vprašanj zaprtega in 1 vprašanje delno odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih (zdravniki in medicinske sestre) na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva koroške regije. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 20. Rezultati. Iz raziskave je razvidno, da se velika večina zdravstvenih delavcev pri svojem delu srečuje z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi bolniki, pri čemer pa je njihovo izobraževanje pomanjkljivo. Večina zdravstvenih delavcev pri svojem delu zelo potrebuje oziroma si želi organizirano paliativno oskrbo ter je pripravljena tudi sprejeti nove kompetence in odgovornosti pri izvajanju paliativne oskrbe z ustreznim izobraževanjem. Sklep. Raziskava je pokazala, da ima večina zdravstvenih delavcev pridobljena znanja s področja paliativne oskrbe le s prakso. Prav tako zgolj lastne izkušnje v paliativni oskrbi niso dovolj. Pri oskrbi z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi je potrebna ustrezna izobrazba. Za rešitev obstoječe problematike je zelo pomembno zavedanje potreb po profesionalnem znanju v paliativni oskrbi kot celotnem sistemu zdravstvenega varstva.
Keywords: paliativna oskrba, organizacija, zdravstveni delavci, znanje, stališča.
Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2443; Downloads: 701
.pdf Full text (1,56 MB)

47.
Paliativna zdravstvena nega starostnika
Jerneja Češek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Obsežno staranje prebivalstva in čedalje hitrejši porast pacientov z več napredovalimi kroničnimi boleznimi hitro polnita domove starejših s pacienti, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego in oskrbo. Zaposleni v domovih za starejše potrebujejo specifična znanja za prepoznavanje in obravnavo potreb pacientov, vključenih v paliativno zdravstveno nego, katera pa večinoma pridobivajo neformalno. V diplomskem delu smo predstavili starostnika z njegovimi potrebami in spremembami ter paliativno oskrbo in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v negovalnem timu v Domu starejših Thermana Laško. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 34 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo svoje znanje o paliativni zdravstveni negi in oskrbi, kako pogosto se srečujejo s pacienti, ki potrebujejo obravnavo v okviru paliativne zdravstvene nege ter ali pri delu z njimi doživljajo stiske. Polovica zaposlenih meni, da je njihovo znanje zadovoljivo, druga polovica pa jih meni, da je znanje dobro. Več kot polovica se srečuje z umirajočimi pacienti nekajkrat na mesec, skoraj četrtina se z njimi srečuje vsak teden ali še pogosteje. Več kot dve tretjini zaposlenih navaja, da pri delu z umirajočimi doživljajo stiske, večina jih je s stiskami tudi občasno preobremenjena. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je dodatno izobraževanje o paliativni zdravstveni negi za zaposlene v domu starejših zelo pomembno.
Keywords: starostnik, socialno-varstvena ustanova, umiranje, paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, hospic
Published in DKUM: 13.06.2014; Views: 3997; Downloads: 912
.pdf Full text (996,62 KB)

48.
Komunikacija s svojci umirajočega bolnika
Polona Dornik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Komunikacija s svojci umirajočega bolnika je za izvajalce zdravstvene nege zahtevna, saj jim povzroča dodatno obremenitev in stres. Pri vzpostavljanju odkritega pogovora s svojci umirajočega bolnika doživljajo stiske in težave. Velikokrat se srečujejo s strahom pred vprašanji svojcev ter njihovimi reakcijami. Metodologija: V diplomskem delu smo opisali posebnosti komunikacije s svojci umirajočega bolnika. Predstavili smo paliativno oskrbo in nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je za izvajalce zdravstvene nege delo s svojci umirajočega bolnika stresno in obremenjujoče, v kakšni meri so izvajalci zdravstvene nege seznanjeni s posebnostjo komunikacije s svojci umirajočega bolnika ter poznavanje nevladne humanitarne organizacije Hospic. Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali v namen raziskave. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Ptuj na oddelku za interno medicino. V raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali da 23 (77 %) anketirancem delo s svojci umirajočega bolnika predstavlja dodatno obremenitev in stres, 13 (44 % ) anketirancev bi se rado komunikaciji s svojci umirajočega pogosto izognilo. 16 (53 %) anketirancev meni, da nima dovolj strokovnega znanja s področja terapevtske komunikacije, 19 (63 %) si tako želi pridobiti še dodatnih znaj. Rezultati so nam tudi pokazali, da 17 (57 %) anketiranih pozna nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje, svojcem pa le redko svetuje 10 (33 %) anketirancev, da naj se vključijo vanjo. Razprava in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege so lahko svojcem umirajočega bolnika v veliko pomoč, če znajo uporabiti pravilne tehnike komuniciranja. Za njih je komunikacija s svojci velikokrat stresna vendar se ji žal ne morejo izogniti, ker je to del njihovega poklica. V pomoč jim je lahko tudi društvo Hospic, ki je namenjeno tako svojcem umrlega kot tudi izvajalcem zdravstvene nege.
Keywords: komunikacija, svojci umirajočega, paliativna oskrba, Hospic.
Published in DKUM: 06.03.2014; Views: 4956; Downloads: 948
.pdf Full text (1,97 MB)

49.
Paliativna zdravstvena nega
Klemen Terbuc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba in zdravstvena nega je celostna obravnava pacienta, ki trpi za neozdravljivo in napredujočo boleznijo in poleg oskrbe, nege in obvladovanja simptomov, dodatno skrbi za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Tukaj ima primarno in najpomembnejšo vlogo patronažna medicinska sestra, ki skrbi za zdravstveno nego pacienta in dobrobit svojcev oz. družine. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena paliativna oskrba in zdravstvena nega ter vloga patronažne medicinske sestre. Osredotočili smo se na pridobljeno znanje patronažnih medicinskih sester v času šolanja in po šolanju. Brez ustrezne izobrazbe in teoretičnega znanja patronažna medicinska sestra ne more strokovno opravljati svojega dela. Drugi del diplomskega dela zajema raziskavo, izvedeno v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavi je sodelovalo 40 patronažnih medicinskih sester, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. S pomočjo anketne raziskave smo želeli ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne nege, ali so zadovoljne s številom učnih ur na dodiplomskem študiju ter ali bi dodatnim strokovnim izobraževanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno nego. Ugotovitve raziskave: Zaposlene ocenjujejo svoje strokovno znanje kot dobro, ampak je kljub temu večina anketirank nezadovoljnih s številom učnih ur na temo paliativna nega na dodiplomskem študiju. Anketiranke so se prav tako strinjale, da bi z dodatnim strokovnim znanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno oskrbo. Zaključki: Ustanove v katerih poteka izobraževanje bodočih medicinskih sester, bi morale dati več poudarka na patronažno zdravstveno nego. Za patronažne medicinske sestre je tudi po končanem študiju nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na področju paliativne nege nujno potrebno.
Keywords: paliativna oskrba in zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, znanje, patronažno varstvo
Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 9116; Downloads: 1737
.pdf Full text (641,58 KB)

50.
Paliativna oskrba v okviru zdravstvene nege
Eva Marenk, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba je celostna obravnava pacienta z neozdravljivo in napredujočo boleznijo, ki poleg nege in obvladovanja simptomov, vključuje tudi skrb za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Za kakovostno in učinkovito paliativno oskrbo pacienta je potrebna neprekinjena in dobro koordinirana obravnava, ki jo lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov interdisciplinarnega tima. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vsi elementi paliativne oskrbe, predvsem z vidika paliativne zdravstvene nege. Največ pozornosti je namenjeno komunikaciji v paliativni obravnavi, ker so brez spretnosti in veščin komuniciranja izvajalcev oskrbe, cilji paliativne oskrbe in zdravstvene nege nedosegljivi. Drugi del diplomskega dela zajema izsledke raziskave, izvedene v Centru slepih, slabovidnih in starejših. V raziskavi je sodelovalo 31 članic negovalnega tima, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kako člani negovalnega tima ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, kako ocenjujejo bolečino pri umirajočih oskrbovancih in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši razlogi za neučinkovito zdravljenje bolečine. Zanimalo nas je tudi, ali člani negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti psihičnim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Ugotovitve raziskave: Večina zaposlenih svoje znanje in učinkovitost na področju paliativne oskrbe/zdravstvene nege umešča v zlato sredino – svoje znanje/učinkovitost ocenjujejo kot dobro. Zaposlene prepoznavajo bolečino oskrbovancev glede na njihove nebesedne znake. Po mnenju zaposlenih je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje bolečine pomanjkljiva komunikacija med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci. Članice negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti tudi psihološkim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Zaključki: Za vse zdravstvene delavce, ki delajo z umirajočimi bolniki/oskrbovanci, je izobraževanje na področju paliativne oskrbe nujno potrebno – predvsem učenje sporazumevanja, veščin in tehnik komunikacije. Pomembno je tudi sistematično ocenjevanje bolnika in njegovih bližnjih za pravočasno vpeljavo bolnika/oskrbovanca v paliativno obravnavo.
Keywords: paliativna oskrba in zdravstvena nega, medicinska sestra, bolečina, komunikacija, umiranje
Published in DKUM: 04.07.2012; Views: 6635; Downloads: 1897
.pdf Full text (7,03 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica