| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti
Maja Kos, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Keywords: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (1,31 MB)

2.
Podpora neformalnim oskrbovalcem pri oskrbi svojca v terminalni fazi
Nika Krempl, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Neformalni oskrbovalci imajo ključno vlogo pri oskrbi svojca v terminalni fazi. Njihova naloga pogosto vključuje osnovno pomoč, čustveno podporo, odločanje in spremljanje simptomov bolezni. Oskrbovalci se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, izgorelosti in občutkom nepodprtosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost oskrbe. Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo. Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih 16 člankov. Najpogostejše izražene potrebe se nanašajo predvsem na ustrezno informiranost o bolezni, poteku umiranja in načinih nudenja oskrbe. Pomembna je tudi podpora, in sicer čustvena, fizična, duhovna, finančna, komunikacijska in administrativna podpora. Ustrezna in strukturirana podpora pomembno izboljša počutje oskrbovalcev ter vpliva na boljšo kakovost oskrbe. Razprava in zaključek: Neformalni oskrbovalci potrebujejo celostno podporo, ki pa je še vedno pomanjkljiva in preveč usmerjena samo na pacienta, medtem ko so potrebe oskrbovalcev premalo poznane ali pozabljene. Priporočljivo je raziskati še več izkušenj in potreb oskrbovalcev glede na kulturne, socialne in ekonomske dejavnike, saj se ti pomembno odražajo v zaznavanju bremena in dostopu do pomoči.
Keywords: paliativna oskrba, terminalna faza, neformalni oskrbovalci, podpora, potrebe
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 20
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Pogledi zdravstvenih delavcev na vnaprej načrtovani načrt oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe
Nuša Hödl, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Vnaprej načrtovani načrt oskrbe je temeljni element paliativne oskrbe, saj omogoča vključevanje pacientovih želja in vrednot v načrtovanje prihodnje zdravstvene oskrbe. Pogledi in izkušnje zdravstvenih delavcev pomembno vplivajo na izvajanje vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v praksi. Namen zaključnega dela je preučiti percepcijo zdravstvenih delavcev glede vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, Sage in Web of Science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Uporabljeni sta bili tematska analiza in sinteza. Rezultati: Od skupno 431 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih šest kvalitativnih raziskav. Analiza je pokazala, da se zdravstveni delavci pri izvajanju takšnega pristopa soočajo z različnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem časa, usposobljenosti in organizacijske podpore. Ključni dejavniki uspešnega izvajanja takšnega pristopa so bili identificirani kot kontinuiran, na osebo osredotočen pristop, učinkovita in empatična komunikacija ter medpoklicno sodelovanje. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so za izboljšanje izvajanja potrebni sistematično usposabljanje, jasna razmejitev vlog v zdravstvenem timu in ustrezna institucionalna podpora. Pristop, ki upošteva pacientove vrednote, čustvene odzive in socialni kontekst, lahko bistveno prispeva h kakovosti oskrbe ter k večji avtonomiji pacientov v paliativni oskrbi.
Keywords: percepcija, zdravstveni delavci, vnaprej načrtovani načrt oskrbe, na osebo osredotočena oskrba, paliativna oskrba
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 34
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Dojemanje starejših oseb o paliativni oskrbi v domovih za starejše
Karin Majer, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Paliativna oskrba je pristop, ki izboljšuje kakovost življenja pacientov in njihovih družin, ki se soočajo s težavami, povezanimi z življenjsko nevarno boleznijo, ter lajšanjem trpljenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, na kakšen način starejše osebe dojemajo paliativno oskrbo v domovih za starejše. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. Vključitveni kriteriji, ki so bili uporabljeni, so starejše osebe, paliativna oskrba v domovih za starejše, dojemanje paliativne oskrbe ter kvantitativne, kvalitativne raziskave in raziskave mešanih metod. Rezultati: Od skupno 606 člankov je bilo v raziskavo vključenih šest člankov. Raziskave so bile izvedene v štirih državah. Ugotovljeno je bilo, da se starejše osebe same smrti in umiranja ne bojijo, bolj jim povzroča skrbi, glede na številne izgube, ki so jih doživeli. Starejšim krhkim osebam so pomembni socialni odnosi in komunikacija, občutek pripadnosti ter da imajo občutek fizičnih in kognitivnih sposobnosti, saj jim izguba le-teh povzroča izgubo neodvisnosti in dostojanstva. Razprava in Zaključek: Paliativna oskrba se prilagaja individualnim potrebam in željam posameznika, saj njen glavni cilj ostaja izboljšanje kakovosti življenja in zagotavljanje udobja. Pri tem upošteva fizične, psihične, socialne in duhovne vidike oskrbe, da celostno podpira posameznika v njegovi situaciji
Keywords: paliativna oskrba, starostniki, percepcija, dom za ostarele
Published in DKUM: 20.08.2025; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Vpliv izobraževanja za izboljšanje komunikacijskih veščin na kakovost nudenja paliativne oskrbe
Matic Ploj, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Eden od težjih procesov, s katerimi se soočajo vsi vključeni v paliativi oskrbi, je komunikacija. Zaradi tega so pomembna učinkovita in redna izobraževanja na področju komunikacije v paliativni oskrbi ter nasploh komunikacija v zdravstvu, saj lahko preprečijo neželene dogodke in zaplete. Namen zaključnega dela je raziskati, kako vpliva izobraževanje na izboljšanje komunikacijskih veščin za kakovost nudenja paliativne oskrbe s strani zdravstvenega osebja. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije zdravstvene ter strokovne literature. Pri iskanju literature so nam bile v pomoč podatkovne baze PubMed, CHINAL, Cochran library, SAGE in Web of Science. Za oceno kakovosti pri izbranih raziskavah smo uporabili hierarhijo dokazov. Za zbiranje in sintezo podatkov pa smo se ravnali po smernicah za izvajanje narativne sinteze. Rezultati: Od pregledanih 1101 raziskav smo v zaključnem delu uporabili 7 raziskav. Ugotavljamo, da izobraževanje iz komunikacijskih veščin pripomore h kakovostnejši in strokovnejši paliativni oskrbi, saj je z izobraževanji omogočeno zdravstvenim delavcem lažje spopadanje s težkimi situacijami, prav tako pa jim pripomorejo k natančnejši komunikaciji s pacienti. Razprava in Zaključek: Rezultati so pokazali, da je učinkovita komunikacija temelj za kakovostno paliativno oskrbo. Vendar pa se pojavljajo omejitve, zaradi katerih bi se morale izoblikovati standardizirane, tematsko usmerjene izobraževalne strategije, katere bi vključevale izkustvene metode učenja in bi temeljile na preverjenih modelih komunikacije.
Keywords: komunikacija, izobraževanje, zagotavljanje, paliativna oskrba
Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 123
.pdf Full text (890,20 KB)

6.
Doživljanje paliativne oskrbe otroka pri medicinskih sestrah
Luka Marko, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Paliativna oskrba v zdravstveni negi in oskrbi je ena najbolj čustveno zahtevnih področij, ki jih zdravstveni delavci opravljajo, pri obravnavi otroka pa se zahtevnost še dodatno poveča. Medicinske sestre se soočajo z veliko izzivi tako pri negovanju otroka kot pri podpori staršev, zato morajo biti tudi precej previdne tudi pri komuniciranju z njimi. Metode: Uporabili smo kvalitativno deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo po nivojih razvrstili v hierarhijo dokazov in jih predstavili v evalvacijski tabeli in kot vsebinsko analizo. Rezultati: Z uporabo iskalnega niza smo prišli do 369 raziskav. V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da medicinske sestre različno doživljajo paliativno oskrbo otroka, vseh devet raziskav je pokazalo, da so pri njih prisotna negativna doživljanja, medtem ko sta dve raziskavi izpostavili tudi pozitivne vidike. Ob vseh negovalnih intervencijah jim največjo težavo predstavlja komunikacija. Razprava in zaključek: Medicinske sestre doživljajo paliativno oskrbo otroka na različne načine, vsaka se pri tem spoprijema na svoj način. Komunikacija pri paliativni oskrbi je najpomembnejša, saj zahteva največ izkušenj in veliko izpopolnjevanja. Pomembno je, da ob negativnem doživljanje te občutke posameznik predela ali pa se osebi, ki ji zaupa, izpove.
Keywords: pediatrična paliativna oskrba, medicinske sestre, doživljanje
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 63
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi
Katja Najžar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo. Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo. Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Keywords: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 151
.pdf Full text (641,31 KB)

8.
Izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe
Alina Hojnik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Keywords: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 64
.pdf Full text (975,38 KB)

9.
Poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami na urgenci
Ajda Stojnšek, 2024, master's thesis

Abstract: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko. Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi. V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Keywords: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 38; Downloads: 62
.pdf Full text (1,57 MB)

10.
Vpliv probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi
Andreja Glavica, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Paliativna oskrba je ključna pri izboljševanju življenjske kakovosti neozdravljivo bolnih pacientov, pri katerih je pogosta težava obstipacija. Za odpravljanje obstipacije pri paliativnih pacientih se izvajajo različni ukrepi, vključno z uporabo probiotikov. Ti imajo pozitiven vpliv na prebavne težave, saj izboljšujejo konsistenco blata in spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi, na podlagi pregleda literature. Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Strokovno literaturo smo pregledali in pridobili iz mednarodnih podatkovnih baz, kot so: CINAHL, Cochrane Library, Medline, PubMed, Sage, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V zaključno delo smo vključili sedem randomiziranih s placebom kontroliranih kliničnih raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da dopolnilo s probiotiki zmanjšuje pojavnost obstipacije in izboljšuje gastrointestinalne zaplete pri pacientih v paliativni oskrbi. Razprava in zaključek: Probiotiki bi lahko postali ključni in integriran del oskrbe pacientov v paliativni oskrbi, ki si prizadevajo za najvišjo možno kakovost življenja v svojih zadnjih trenutkih. Njihova uporaba bi omogočila boljše obvladovanje obstipacije ter tako prispevala k izboljšanju počutja in udobja pacientov v tem občutljivem obdobju.
Keywords: paliativna oskrba, probiotik, uporaba, obstipacija, vpliv
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 159; Downloads: 372
.pdf Full text (918,32 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica