SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
TRG PLEMENITIH KOVIN
Jure Tekmec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Plemenite kovine so skupno ime za redke kovinske kemijske elemente, ki jih lahko najdemo v naravi in imajo visoko ekonomsko vrednost. Zgodovinsko gledano so bile pomembne kot plačilno sredstvo oziroma sredstvo menjave. Danes se jih smatra predvsem za industrijsko ter investicijsko blago. Njihova industrijska uporaba je razširjena na veliko področij. Zasledimo jih v medicini, elektrotehniki, umetnosti (nakit), kemijski industriji ter celo v prehrambni industriji. Na investicijskem področju veljajo plemenite kovine predvsem za hranitelja vrednosti. Iz tega razloga povpraševanje po njih zmeraj naraste ob pomembnih družbeno-ekonomskih ali naravnih dogodkih, ki imajo negativen vpliv na preostalo gospodarstvo. Investicije v plemenite kovine potekajo na posreden (npr. delnice rudarskih podjetij) kot tudi neposreden način (palice, kovanci …), vsekakor pa so po vrsti naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok in ne priložnost za hiter zaslužek.
Keywords: zlato, srebro, platina, paladij, investicije, cena plemenitih kovin, nakit, tehnologija
Published: 01.04.2014; Views: 773; Downloads: 125
.pdf Full text (784,37 KB)

2.
PLEMENITE KOVINE KOT OBLIKA NALOŽBE
Denis Štotl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Plemenite kovine so redki kovinski kemični elementi, ki jih najdemo v naravi in imajo visoko ekonomsko vrednost. Zaradi svojih posebnih lastnosti se množično uporabljajo v industriji, njihova prožnost, mehkost in sijaj pa so tudi razlogi, zakaj se uporabljajo za izdelavo nakita. Še pred dobrim desetletjem njihova uporaba v investicijske namene ni bila tako razširjena, kot je danes. Postajajo pomemben del naložbenega portfelja, njihovo investicijsko povpraševanje pa je prišlo do izraza v obdobju svetovne finančne krize. Plemenite kovine so skozi zgodovino dokazale, da so odličen hranilec vrednosti, zaščita premoženja in zaščita pred inflacijo ter da se še posebej dobro obnesejo v slabih gospodarskih razmerah, ko zaupanje v finančni sistem oziroma papirnato valuto pade. Investicijsko usmerjena sta predvsem zlato in srebro, medtem ko platina in paladij nekoliko manj in sta bolj znana kot industrijski kovini. Naložba v plemenite kovine nam nudi številne prednosti v obliki razpršitve portfelja, zasebnosti, likvidnosti in zaščite premoženja v negotovih razmerah, na drugi strani pa so tudi nekatere slabosti, kot so shramba fizičnih kovin, precejšno nihanje cene, špekulativna dejanja, zavajajoče informacije in dejstvo, da nimajo stalnega donosa. Obstaja več možnih načinov, kako investirati v plemenite kovine, lahko gre za nakup fizične oblike, ki je najpogostejši, ali pa v papirnati obliki, ki so podprte s fizičnimi kovinami, kot so ETF skladi, certifikati, računi, izvedeni finančni instrumenti. Vsaka oblika prinaša določene prednosti in slabosti, odločitev, v katero obliko želi posameznik investirati, pa temelji na njegovih osebnih ciljih, stališčih in izkušnjah. Papirnate oblike odpirajo večjo možnost špekulacij. Cene plemenitih kovin kotirajo na borzi in se spreminjajo vsako minuto. Dejavnikov, ki vplivajo na cene plemenitih kovin, je več, to so ponudba in povpraševanje, inflacija, splošno gospodarsko stanje, ameriški dolar, dejavnosti centralne banke ter obrestna mera. Obstaja določena korelacija med njimi in cenami plemenitih kovin. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del opisuje splošne značilnosti plemenitih kovin, medtem ko je drugi del usmerjen v predstavitev plemenitih kovin kot eno izmed naložbenih priložnosti.
Keywords: Plemenite kovine, zlato, srebro, platina, paladij, naložba, cena
Published: 17.11.2016; Views: 771; Downloads: 97
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
Vezava paladija na porozen zamrežen poli(4-vinilpiridin)
Tadeja Katan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temelji na sintetiziranju funkcionalnih poroznih polimerov. Za njihovo pripravo smo izbrali postopek polimerizacije emulzij z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Te emulzije so v kontinuirni fazi vsebovale različne deleže monomerov 4-vinilpiridin, divinilbenzen in stiren. Po uspešni polimerizaciji emulzije so nastali stabilni monoliti, katere smo nato s postopkom hiperzamreženja dodatno zamrežili. Hiperzamreženje smo izvedli na dva različna načina. Prvi način je potekal z di-tert-butil peroksidom, drugi pa s pomočjo Friedel-Kraftsove reakcije. Z adsorpcijsko porozimetrijo smo analizirali vzorce po polimerizaciji in po hiperzamreženju. Z analizami smo pri obeh načinih potrdili nastanek novih povezovalnih por in s tem povečana specifična površina. Na dodatno zamrežen polimer z večjo specifično površino smo želeli vezati paladijevo sol. Ker imajo delci paladija veliko razmerje med površino in volumnom, je ponavadi velik delež delcev izpostavljen reaktivnim molekulam, kar ga odlikuje v dober katalizator. S polimeri stabilizirani delci paladija imajo pomembno vlogo v okoljskih in industrijskih procesih, probleme pa predstavljajo postopki za imobilizacijo in s tem znižana katalitska aktivnost polimera. Mi smo paladij želeli imobilizirati s poli(4vinilpiridin-ko-divinilbenzen-ko-stiren) monoliti tako, da bi ga vezali na proste dušikove atome v piridinskem obroču. Zato je bil naš primarni cilj ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala čim večji delež 4-vinil piridina in s tem čim več prostih dušikovih atomov.
Keywords: funkcionalni porozni polimeri, poliHIPE, 4-vinilpiridin, paladij, Friedel-Kraftsov postopek hiperzamreženja
Published: 14.09.2017; Views: 240; Downloads: 34
.pdf Full text (3,69 MB)

4.
Fizikalne lastnosti intermetalne katalizatorske spojine ZnPd
Arbresha Hölbl, 2017, master's thesis

Abstract: Kataliza se uporablja v znanosti in tehnologiji za spreminjanje poteka kemijskih reakcij preko znižanja aktivacijske energije, ki je potrebna za reakcijo. Najpreprostejši katalizator dobimo, če vzamemo kovinski element brez podlage. Slabost take izbire je zelo omejeno število elementov, ki so katalitsko aktivni za dano kemijsko reakcijo. Alternativni materiali za heterogeno katalizo so strukturno urejene intermetalne spojine. Gre za spojine iz dveh ali več kovinskih elementov, ki se nahajajo levo ali v okolici Zintlove črte v periodnem sistemu elementov. Njihova struktura je popolnoma ali delno urejena in se razlikuje od strukture elementov, ki tvorijo spojino. Stabilnost intermetalnih spojin med kemijsko reakcijo je povezana z njihovo elektronsko in geometrijsko strukturo. Prednost uporabe intermetalnih spojin za katalizo je možnost izbire elektronske in geometrijske strukture. Intermetalne spojine lahko razpadejo pred ali med katalizo, tako da iz njih nastane katalizator z veliko aktivno površino. Intermetalne spojine lahko nastanejo tudi med kemijsko reakcijo pri reakciji med aktivno kovino in podlago ali med različnimi materiali s podlago. V izogib tem težavam je bil nedavno sprejet pristop, da se kot stabilne katalizatorje brez podlage uporablja intermetalne spojine z urejeno kristalno strukturo. V Magistrskem delu smo opravili karakterizacijo vzorca ZnPd s pomočjo mikroskopije SEM, ki je bila izvedena na Kemijskem institutu v Ljubljani. Ostale meritve so bile izvedene na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Z napravo PPMS (angl. Physical Property Measurement System) proizvajalca Quantum Design smo izmerili fizikalne lastnosti ZnPd. Pri določanju magnetnega stanja vzorca pa smo uporabili magnetometer MPMS (angl. Magnetic Property Measurement System) XL-5 proizvajalca Quantum Design. V Magistrskem delu smo prav tako dopolnili nedavne študije fizikalnih lastnostih intermetalnih katalizatorjev GaPd in InPd.
Keywords: kataliza, katalizator, kompleksne kovinske spojine, intermetalne spojine, paladij, specifična toplota, električna upornost, magnetizacija, magnetna susceptibilnost
Published: 21.12.2017; Views: 276; Downloads: 37
.pdf Full text (2,35 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica