| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Keywords: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Published: 26.01.2010; Views: 3314; Downloads: 940
.pdf Full text (817,96 KB)

2.
DRUŠTVO NARODOV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA
Jasmina Baroš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje Društvo narodov v tridesetih letih 20. stoletja skozi poročanja slovenskih časnikov Jutro, Slovenski narod in Slovenec. Društvo narodov je bilo prva mednarodna organizacija z univerzalnimi cilji. Oče ideje o nastanku mednarodne ustanove, ki bi zagotavljala mednarodno varnost in mir, je bil ameriški predsednik Thomas Woodrow Wilson, ki je 8. januarja 1918 ameriškemu kongresu predstavil povojno ureditev v 14. točkah. Zadnja točka je predvidevala ustanovitev združenja narodov, ki bi skrbelo za svetovni mir, politično neodvinost in celovitost malih in velikih držav, predvsem pa skrbelo, da se nikoli več ne bi ponovila morija 1. svetovne vojne. Društvo narodov je temeljilo na mirovnih pogodbah, ki so jih podpisale države poraženke 1. svetovne vojne, in na ustanovnem Paktu Društva narodov, ki je s 26. členi urejal odnose med državami članicami, med državami članicami in nečlanicami, narekoval načine reševanja sporov. Kljub temu da je bila uresničitev kolektivne varnosti v univerzalnem okviru ena od poglavitnih nalog Društva narodov, te prakse niso potrdili. Skozi sama zasedanja in načine reševanja spornih vprašanj so se pokazale slabosti in napake Društva, ki je bilo organizacijsko in strukturno dobro zastavljeno. Veliko uspešneje je Društvo narodov reševalo nepolitična vprašanja. Vzrok počasnemu razkrajanju Društva narodov je bila prevelika želja posameznih velesil po prevladi v Evropi in svetu, tudi na račun drugih sil, kljub temu da so se ob ustanovitvi Društva narodov obvezale, da bodo spoštovale ustanovni Pakt Društva narodov, stremele k sistemu kolektivne varnosti in se zavzele za ohranjanje svetovne varnosti in miru. Slovensko časopisje je v tridesetih letih 20. stoletja zelo dobro ponazarjalo dogajanje doma in po svetu. Dogajanje so opisovali objektivno in podrobno. Časniki se med seboj niso izključevali, saj so v večini vsi poročali na podlagi tujih medijev.
Keywords: Društvo narodov, Pakt Društva narodov, mirovne pogodbe, konference, zasedanja, slovensko časopisje
Published: 04.01.2012; Views: 3833; Downloads: 298
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
VPIS FISKALNEGA PRAVILA V USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Tine Janežič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki je zapisano v slovenski ustavi. Vpis fiskalnega pravila na ustavno raven je v strokovni in splošni javnosti sprožil veliko polemik o potrebi in nujnosti vpisa, politična večina in konsenz pa sta omogočili, da je bilo 24. maja 2013, s spremembo 148. člena Ustave RS, fiskalno pravilo vpisano v Ustavo RS. Diplomsko delo na osnovi pridobljenih teoretičnih znanj predstavlja fiskalno pravilo, potrebo po njegovem vpisu, pravne podlage vpisa, vključno z razvojem fiskalnih pravil v Evropski uniji. Prav tako podaja mednarodni pregled ureditve vpisa fiskalnega pravila, predstavlja spremembo 148. člena ustave RS in izpostavlja nekatere verjetne institucionalne posledice vpisa fiskalnega pravila v Ustavo RS na delovanje različnih institucij v Sloveniji in Evropski uniji.
Keywords: fiskalno pravilo, EU, fiskalni pakt, Ustava RS, sprememba 148. člena Ustave RS, posledice vpisa fiskalnega pravila
Published: 06.02.2014; Views: 1774; Downloads: 191
.pdf Full text (719,54 KB)

4.
SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945
Milan Mrđenović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Keywords: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Published: 15.02.2016; Views: 963; Downloads: 158
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published: 15.11.2016; Views: 775; Downloads: 87
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
PRAVNI VIDIKI IZSTOPA DRŽAVE ČLANICE IZ EVROPSKE UNIJE IN IZSTOPA IZ EVRSKEGA OBMOČJA
Tina Lisac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne so pravne možnosti za izstop države članice iz EU in izstop države članice iz evrskega območja. Vse do leta 2009, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba in uvedla 50. člen PEU, možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Primer izstopa iz EU pa se bo morebiti zgodil v bližnji prihodnosti, saj so v Združenem kraljestvu 23. junija 2016 volivci na zgodovinskem referendumu glasovali za izstop iz EU. Referendum sicer pravno ni zavezujoč, je pa zdaj že bivši premier David Cameron obljubil, da bodo spoštovali odločitev izbrano na referendumu. Izstop iz EU pa lahko tako državi, ki izstopa, kot tudi sami EU prinese veliko škodljivih posledic. Pojavijo se vprašanja glede vpliva na trg, gospodarstvo, kot tudi glede tega, kakšni bodo odnosi med državami po izstopu države članice iz EU. Ne smemo pa pozabiti niti na vprašanja s področja zaposlovanja, zdravstva, varstva potnikov v letalskem prometu, kmetijstva, pravice potrošnikov, itd. Kakšne bodo dejanske posledice izstopa je odvisno tudi od uspešnosti dveletnih pogajanj med EU in državo članico, ki želi izstopiti. Na to pa vplivajo tudi geografska lega države članice, velikost in gospodarska moč. Drugače pa je v primeru manjše, gospodarsko šibkejše države, ki bi si verjetno težko sploh privoščila razmišljati o izstopu iz EU, ne toliko zaradi samega procesa kot zaradi samih posledic na politične odnose, gospodarstvo in vsa prej omenjena področja. V primeru Združenega kraljestva bi izpostavila, da Združeno kraljestvo ni v evrskem območju, torej njihov izstop iz EU, ne bo hkrati tudi izstop iz evrskega območja, kar delno olajša stvari. V diplomskem delu pa so raziskane tudi različne možnosti izstopa države članice iz evrskega območja. Izstop iz evrskega območja v pogodbah EU ni predviden, zato se poraja vprašanje, če je sploh mogoč brez sočasnega izstopa država članice iz EU. Pravno najbolj mogoča rešitev je, da bi država članica, če bi želela izstopiti iz evrskega območja, morala izstopiti iz EU kot celote. Seveda obstaja tudi teoretična možnost spremembe obstoječih pogodb, ki je bolj malo verjetna, ker je za spremembo potrebno soglasje države članice. V grški krizi leta 2015, ko je Grčiji ponovno grozil stečaj, pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali imajo države članice pravico izključiti državo, ki huje krši pravila EU, iz evrskega območja. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb v 60. členu predvideva to možnost, a je Sodišče EU že večkrat razsodilo, da se kršitve pogodb EU rešujejo znotraj samih pogodb EU in ne po mednarodnem pravu. Te pa predvidevajo le denarne sankcije, ki v primeru Grčije nimajo več smisla. Prisilni izstop države članice iz evrskega območja trenutno ni mogoč.
Keywords: izstop iz EU, izstop iz evrskega območja, izključitev iz evrskega območja, Ekonomska in monetarna unija, posledice izstopa iz EU, posledice izstopa iz evrskega območja, Pakt stabilnosti in rasti, Grexit, Brexit
Published: 15.09.2016; Views: 1289; Downloads: 334
.pdf Full text (962,20 KB)

7.
BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Janja Plavčak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Keywords: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Published: 03.10.2016; Views: 770; Downloads: 178
.pdf Full text (962,67 KB)

8.
DIPLOMATSKA POVEZOVANJA BALKANSKIH DRŽAV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Po prvi svetovni vojni se je politična karta Balkana precej spremenila, posledično tudi tamkajšnje življenje. Vse to je zahtevalo določene spremembe v delovanju balkanskih držav. Svoje interese na Balkanu so uveljavljale tudi Francija, Velika Britanija in Italija. Balkanske države so z dogovori iskale rešitev za mirno reševanje medsebojnih odnosov. Tako je po dolgotrajnih dogovorih in raznih medsebojnih bilateralnih pogodbah leta 1934 v Atenah prišlo do podpisa Balkanskega pakta med Kraljevino Jugoslavijo, Kraljevino Romunijo, Republiko Grčijo in Republiko Turčijo. Glavni namen pakta je bil zavarovati se pred imperialistično politiko Italije in ozemeljskimi zahtevami Bolgarije, podpisnice pa so se tudi obvezale, da bodo končale medsebojne ozemeljske zahteve. V vmesnem času, od konca prve svetovne vojne do podpisa Balkanskega pakta, so morale biti balkanske države diplomatsko zelo spretne, da so ohranjale svojo samostojnost in ostajale v miru. Svetovne sile so namreč z vsemogočimi podtikanji raznih incidentov in z denarno pomočjo imele vpliv na posamezne politike in državnike. Da je bilo zanimanje za Balkan veliko, se da sklepati tudi iz časopisov, ki so povzemali mnenja in članke po svetovnem tisku. Po podpisu Balkanskega pakta, ki je prinesel nekatere ekonomske rešitve za države podpisnice, je ostal grenak priokus, saj politično perečih vprašanj z Balkanskim paktom niso rešili. Albanija in Bolgarija nista podpisali pogodb, Albanija je ostala pod vplivom Italije, Bolgarija pa s svojimi sosedami ni rešila vprašanj o manjšinah in mejah.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Balkanski pakt, Balkan, Balkan po prvi svetovni vojni, mir, medsebojne pogodbe, Slovenec, Jutro, 1934.
Published: 14.10.2016; Views: 760; Downloads: 88
.pdf Full text (752,54 KB)

9.
Fiskalno pravilo
Romina Cerar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.
Keywords: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS
Published: 30.10.2017; Views: 606; Downloads: 79
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica