Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?« Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov. Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom. Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Keywords: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.03.2022; Views: 13995; Downloads: 131
Full text (533,43 KB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Keywords: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 23.05.2019; Views: 2955; Downloads: 541
Full text (695,73 KB)

Abstract: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Keywords: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Published in DKUM: 20.07.2017; Views: 1879; Downloads: 248
Full text (1,79 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Keywords: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1804; Downloads: 179
Full text (585,64 KB)

Abstract: Teoretično izhodišče: Pravice in dolžnosti pacientov se v različnih državah in v različnih pravnih sistemih razlikujejo, kar je pogosto odvisno od prevladujočih zgodovinskih, kulturnih, političnih in družbenih norm. To področje urejajo številni mednarodni dokumenti, med slovenskimi pa je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah (2008). S pravicami in dolžnostmi pacientov se srečujemo tudi v patronažni zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti, kolikšno je poznavanje, spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov v patronažni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je vključevala PMS in paciente koroške regije. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, vsebinsko prilagojen dvema raziskovalnima vzorcema in sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa ter nizov trditev, ocenjenih s petstopenjsko Likertovo lestvico. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.0. Za obdelavo podatkov smo uporabili opisne in inferenčne statistične metode. Rezultati raziskave: Z raziskavo smo ugotovili, da 70 odstotkov pacientov meni, da poznajo svoje pravice, kar 74 odstotkov pa, da poznajo svoje dolžnosti. PMS se v 78 odstotkih strinjajo s tem, da pacienti izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kar 96 odstotkov PMS meni, da poznajo pravice pacientov, malo manj, 85 odstotkov pa, da poznajo dolžnosti pacientov. Vse PMS spoštujejo pravico pacienta do lajšanja bolečine in trpljenja (PV=5,00), najmanj pa pravico do svobodne izbire izvajalca zdravstvenih storitev (PV=2,41). PMS z visoko in podiplomsko izobrazbo nekoliko bolj poznajo pravice in dolžnosti pacientov, vendar razlika ni statistično pomembna. Pacienti, ki jih PMS obiskuje že dlje časa, glede na samooceno statistično pomembno bolj poznajo svoje pravice (p=0,014) in dolžnosti (p=0,030). Sklep: V raziskavi, izvedeni med PMS in pacienti koroške regije smo ugotovili dobro poznavanje in spoštovanje pravic ter izpolnjevanje dolžnosti pacientov, za kar je zaslužno tudi učinkovito informiranje pacientov s strani PMS. Ker pripomore dobro poznavanje pravic in dolžnosti pacientov k bolj kakovostni zdravstveni negi, je pomembno konstantno izobraževanje PMS tudi na tem področju.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, informiranje pacientov, pacientove pravice, pacientove dolžnosti, ZPacP
Published in DKUM: 13.07.2015; Views: 2063; Downloads: 348
Full text (2,84 MB)